—

za latvijsko vlado I. Kalniņš in A. Bogdanova, agenta,

—

za Evropsko komisijo A. Caeiros in I. Rubene, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago kombinirane nomenklature (v nadaljevanju: KN) iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382) v različicah, kot zaporedno izhajata iz Uredbe Komisije (ES) št. 1031/2008 z dne 19. septembra 2008 (UL L 291, str. 1) in Uredbe Komisije (ES) št. 948/2009 z dne 30. septembra 2009 (UL L 287, str. 1), zlasti tarifne številke 2711 te priloge, in člena 218(1)(d) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 6, str. 3).

2

Ta tožba je bila vložena v okviru spora med Valsts ieņēmumu dienests (davčna uprava, Latvija) in družbo SIA „Latvijas propāna gāze“ glede dajatev, dolgovanih zaradi uvoza utekočinjenega naftnega plina (v nadaljevanju: UNP) iz Rusije v Latvijo.

3

Iz spisa, predloženega Sodišču, izhaja, da sta različici KN, ki se uporabljata za dejansko stanje v postopku v glavni stvari, tisti, ki se nanašata na leti 2008 in 2009 in izhajata iz uredb št. 1031/2008 in 948/2009. Toda določbe KN, ki se uporabljajo za spor o glavni stvari, so v obeh različicah enake.

4

Prvi del KN, ki se nanaša na „Uvodne določbe“, vsebuje Oddelek I, ki se nanaša na „Splošna pravila“, njegov del A, ki je naslovljen „Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature“, pa med drugim določa:

„Blago se v [KN] uvršča po naslednjih načelih:

[…]

5

Drugi del KN, ki se nanaša na „Seznam carin“, vsebuje oddelek V, naslovljen „Mineralni proizvodi“, v katerem je med drugim poglavje 27 KN, naslovljeno „Mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije; bituminozne snovi; mineralni voski“.

6

Tarifna številka 2711 tega poglavja določa in je sestavljena tako:

7

Člen 62(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307) določa:

„[Carinski] [d]eklaraciji je treba priložiti vse dokumente, ki so potrebni zaradi uporabe določb o carinskem postopku, za katerega je blago deklarirano.“

8

Člen 218(1) Uredbe št. 2454/93 določa:

„Carinski deklaraciji za sprostitev blaga v prosti promet se priložijo naslednji dokumenti:

[…]

9

Iz spisa, predloženega Sodišču, izhaja, da je družba Latvijas propāna gāze UNP, ki ga je v Latvijo uvozila iz Rusije v obdobju med 20. marcem 2009 in 15. januarjem 2010, uvrstila pod tarifno podštevilko 2711 19 00 in da je zato zanj uporabila stopnjo uvozne dajatve 0 % njegove carinske vrednosti. Davčna uprava pa je na podlagi informacij, vsebovanih v dokumentih te družbe, ocenila, da sta bili prevladujoči snovi v UNP propan in butan, pri čemer je prevladoval propan, in je navedeni UNP uvrstila pod tarifno podštevilko 2711 12 97.

10

Kot je navedlo predložitveno sodišče, UNP iz postopka v glavni stvari vsebuje metan, etan, etilen, propan, propilen, butan in butilen. V potrdilu o kakovosti tega UNP (v nadaljevanju: potrdilo o kakovosti), ki ga je izdal proizvajalec, in sicer družba AAS „Gazprom“ s sedežem v Orenburgu (Rusija), pa ni bil posebej naveden masno-volumski odstotek vsake od teh snovi, temveč le skupni delež metana, etana in etilena (0,32 masno-volumskega odstotka navedenega UNP), skupni delež propana in propilena (58,32 %) in skupni delež butana in butilena (največ 39,99 %).

11

Predložitveno sodišče navaja, da je v sporu o glavni stvari tehnična univerza v Rigi (Latvija) podala mnenje, v skladu s katerim na podlagi potrdila o kakovosti ni bilo mogoče ugotoviti, da ena od sestavin UNP iz postopka v glavni stvari temu UNP sama daje bistven značaj vira energije, in sicer kalorično vrednost in nadtlak. V skladu s tem mnenjem sta propan in propilen določala nadtlak tega UNP, njegovo kalorično vrednost pa so določale vse njegove sestavine skupaj.

12

Davčna uprava je ocenila, da bi bilo treba UNP iz postopka v glavni stvari na podlagi pravil 2(b), 3(b) in 6 splošnih pravil za razlago KN uvrstiti glede na material, ki mu daje bistven značaj.

13

Davčna uprava je menila, da je v okoliščinah obravnavanega primera snov, ki proizvodu daje njegov bistven značaj, tista, katere masno-volumski odstotek v njem je najvišji. Ta uprava je, potem ko je ugotovila, da UNP iz postopka v glavni stvari glede na potrdilo o kakovosti ustreza utekočinjenemu plinu vrste CΠБT (SPBT) in da se v skladu z ruskim nacionalnim standardom ΓOCT 20448‑90 (GOST 20448‑90) lahko kot utekočinjeni plini vrste CΠБT (SPBT) opredelijo tisti, katerih glavni sestavini sta propan in butan, sklepala, da ti snovi dajeta temu UNP bistven značaj, ne da bi druge sestavine, in sicer metan, etan, etilen, propilen in butilen, lahko spremenile ta bistven značaj.

14

Družba Latvijas propāna gāze je zoper odločbo davčne uprave vložila tožbo pri Administratīvā apgabaltiesa (regionalno upravno sodišče, Latvija).

15

To sodišče se je v sodbi z dne 10. aprila 2014 najprej sklicevalo na sodno prakso Sodišča, v skladu s katero je treba za tarifno uvrstitev proizvoda ugotoviti, kateri od materialov, iz katerih ta proizvod sestoji, mu daje bistven značaj, kar se lahko naredi tako, da se preizkusi, ali bi proizvod tudi brez katerega svojih sestavnih delov ohranil svoje značilnosti. Dejavnik, ki določi bistven značaj, je lahko glede na vrsto proizvoda na primer vrsta materiala ali sestavnih delov ter njihova prostornina, količina, teža ali vrednost ali pomen enega od sestavnih materialov z vidika uporabe tega proizvoda (sodba z dne 18. junija 2009, Kloosterboer Services, C‑173/08, EU:C:2009:382, točki 31 in 32).

16

Administratīvā apgabaltiesa (regionalno upravno sodišče) je nato te preudarke uporabilo za spor o glavni stvari in ugotovilo, da davčna uprava ni niti dokazala, kaj je bistven značaj UNP iz postopka v glavni stvari, niti ni dokazala, da bi bilo treba propan in butan šteti za snovi, ki dajeta UNP tak značaj. To sodišče je v zvezi s tem najprej poudarilo, da odstotek propana ali butana v sestavi tega UNP v potrdilu o kakovosti ni bil posebej naveden, nato pa se je sklicevalo na mnenje tehnične univerze v Rigi, v skladu s katerim ni bilo mogoče ugotoviti, da lahko ena od snovi, iz katerih sestoji navedeni UNP, temu UNP sama daje bistven značaj. Navedeno sodišče je nazadnje proučilo potrdila o kakovosti, ki jih je družba Latvijas propāna gāze predložila glede UNP, ki jih je ob drugi priložnosti pridobila v Latviji, in ugotovilo, da je delež propilena lahko v nekaterih primerih višji od deleža propana v sestavi UNP.

17

Kot je poudarilo predložitveno sodišče, pri katerem je davčna uprava vložila kasacijsko pritožbo, iz okoliščin spora o glavni stvari izhaja, da tudi če se predpostavlja, da je masno-volumenski delež propana v UNP iz postopka v glavni stvari prevladujoč, so različne snovi, iz katerih sestoji ta UNP, tiste, ki UNP kot viru energije skupaj dajejo kalorično vrednost. To sodišče torej dvomi o utemeljenosti trditev latvijske davčne uprave, da snov, katere delež je v odstotku prevladujoč, zadevnemu UNP daje bistven značaj, in dodaja, da bi bilo treba v primeru zavrnitve teh trditev UNP, v katerega sestavi prevladuje propan ali butan, vedno uvrstiti v tarifno podštevilko 2711 19 00, za katero se uporablja stopnja uvoznih dajatev 0 % carinske vrednosti.

18

Poleg tega po mnenju predložitvenega sodišča iz člena 218(1)(d) Uredbe št. 2454/93 izhaja, da mora oseba, ki želi uvoziti UNP in ga uvrstiti v tarifno številko, kateri ustreza stopnja, ki je zanjo ugodna, zadevnim carinskim organom pri uvozu predložiti dokaze, ki omogočajo odstraniti vse dvome glede utemeljenosti te uvrstitve. To sodišče v obravnavanem primeru poudarja, da je pomembno ugotoviti, ali ta določba pomeni obveznost za uvoznika UNP, kot je ta iz postopka v glavni stvari, da natančno navede odstotek prevladujoče snovi v sestavi tega UNP.

19

Predložitveno sodišče nazadnje ugotavlja, da ni več mogoče vzeti vzorcev UNP iz postopka v glavni stvari in da zato v carinskem laboratoriju latvijske davčne uprave ni več mogoče izvesti analize tega UNP zaradi ugotovitve njegove sestave. Da bi se pravilno določila tarifna številka, ki se uporabi, je zato treba upoštevati dejanske okoliščine, ki so že bile ugotovljene v postopku v glavni stvari.

20

Glede na navedene preudarke je Augstākās tiesa, Administratīvo lietu departaments (vrhovno sodišče, oddelek za upravne spore, Latvija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

21

Najprej je treba odgovoriti na prvo vprašanje, nato na tretje vprašanje in nazadnje na drugo vprašanje.

22

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem sprašuje, ali je treba pravili 2(b) in 3(b) splošnih pravil za razlago KN razlagati tako, da če UNP dajejo bistven značaj vse njegove sestavine in če ni mogoče ugotoviti, katera od teh sestavin je tista, ki mu sama daje bistven značaj, je treba šteti, da je sestavina, ki temu UNP daje bistven značaj v smislu navedenega pravila 3(b), tista, katere masno-volumski odstotek v navedenem UNP je največji.

23

Spomniti je treba, da pravilo 3(b) splošnih pravil za razlago KN določa, da se „mešanice, sestavljeni proizvodi, ki sestoje iz različnih materialov ali so izdelani iz različnih komponent […], uvrstijo, kot da so iz materiala ali sestavine, ki jim daje bistven značaj, če je to merilo uporabno“.

24

V obravnavani zadevi predložitveno sodišče navaja, da UNP iz postopka v glavni stvari vsebuje metan, etan, etilen, propan, propilen, butan in butilen. V skladu z mnenjem tehnične univerze v Rigi, na katero se je sklicevalo predložitveno sodišče v predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ni mogoče ugotoviti, da ena izmed teh snovi temu proizvodu sama daje bistven značaj, in sicer njegovo kalorično vrednost in njegov nadtlak. Nasprotno, iz tega mnenja izhaja, da kalorično vrednost navedenega proizvoda določajo vse sestavine zmesi plina skupaj, ne pa ena sestavina sama.

25

Če se to strokovno mnenje lahko upošteva, o čemer mora odločiti predložitveno sodišče, bi bilo treba ugotoviti, da v skladu s pravilom 3(b) splošnih pravil za razlago KN ni mogoče ugotoviti, katera snov v UNP je tista, ki daje zmesi fizikalno-kemijske lastnosti in, natančneje, njeno kalorično vrednost.

26

Vsekakor pa iz predložitvene odločbe izhaja, da ni mogoče ugotoviti točne količine vsake od sestavin zadevnega UNP, ker je v potrdilu o kakovosti blaga odstotek plinov, vsebovanih v UNP, naveden po skupinah plinov, pri čemer prva skupina zajema metan, etan in etilen, druga propan in propilen ter tretja butan in butilen.

27

Poleg tega se je glede na dokaze, ki jih je predložitveno sodišče opisalo v zvezi z nakupom UNP z drugim poreklom, izkazalo, da je v skupini, ki zajema propan ali propilen, količina propilena lahko višja od količine propana. Zato ni mogoče domnevati, da je treba, če je največja skupina plinov tista, ki sestoji iz propana in propilena, šteti, da je propan prevladujoč element v zmesi.

28

Nazadnje splošna pravila za razlago KN vsebujejo pravilo 3(c) – ki se uporablja, če zadevnega blaga ni mogoče uvrstiti niti po pravilu 3(a) niti po pravilu 3(b) navedenih pravil – ki določa, da se blago uvrsti pod tisto tarifno številko, ki je po zaporedju zadnja med tistimi, ki jih je treba enako upoštevati.

29

Iz tega izhaja, da ni nujno uporabiti domneve, katere namen je določiti snov, ki daje zmesi bistven značaj.

30

Glede na navedeno je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba pravili 2(b) in 3(b) splošnih pravil za razlago KN razlagati tako, da če vse sestavine zmesi plina, kot je UNP iz postopka v glavni stvari, temu plinu skupaj dajejo bistven značaj, tako da ni mogoče ugotoviti, katera sestavina mu daje bistven značaj, in da je nikakor ni mogoče ugotoviti točne količine vsake od sestavin zadevnega UNP, ni mogoče uporabiti domneve, v skladu s katero je sestavina, ki daje proizvodu bistven značaj v smislu pravila 3(b) teh splošnih pravil, tista, katere odstotek je v zmesi največji.

31

Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba KN, če carinski deklarant ni natančno navedel odstotka snovi, ki je glavna sestavina UNP, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ki vsebuje 0,32 % metana, etana in etilena, 58,32 % propana in propilena ter ne več kot 39,99 % butana in butilena, razlagati tako, da je treba ta UNP uvrstiti pod tarifno podštevilko 2711 19 00 kot „Naftni plini in drugi plinasti ogljikovodiki, utekočinjeni, drugo“ ali pod tarifno podštevilko 2711 12 97 kot „Naftni plini in drugi plinasti ogljikovodiki, utekočinjeni, propan, drug, za druge namene: drugo“.

32

Iz ustaljene sodne prakse Sodišča je razvidno, da so odločilno merilo za tarifno uvrščanje blaga, zaradi zagotavljanja pravne varnosti in lažjega nadzora, na splošno njegove objektivne značilnosti in lastnosti, kot so opredeljene v besedilu tarifne številke KN ter opomb k oddelkom in poglavjem (sodbe z dne 1. julija 1982, Wünsche, 145/81, EU:C:1982:254, točka 12; z dne 20. novembra 1997, Wiener SI, C‑338/95, EU:C:1997:552, točka 10; z dne 15. septembra 2005, Intermodal Transports, C‑495/03,EU:C:2005:552, točka 47; z dne 20. novembra 2008, Heuschen & Schrouff Oriëntal Foods Trading, C‑375/07, EU:C:2008:645, točka 43, in z dne 10. decembra 2015, TSI, C‑183/15, EU:C:2015:808, točka 24).

33

Te objektivne značilnosti in lastnosti proizvodov se morajo preveriti v trenutku carinjenja (sodbe z dne 12. decembra 1996, Foods Import, C‑38/95, EU:C:1996:488, točka 17; z dne 27. septembra 2007, Medion in Canon Deutschland, C‑208/06 in C‑209/06, EU:C:2007:553, točka 36, in z dne 23. aprila 2015, ALKA, C‑635/13, EU:C:2015:268, točka 37).

34

V obravnavani zadevi se tarifna podštevilka 2711 12 KN nanaša na propan. Vendar, kot je razvidno iz odgovora na prvo vprašanje, tudi če bi bil propan plin, katerega odstotek je v UNP, kot je ta, ki ga je opisalo predložitveno sodišče, najvišji, ne bi bilo mogoče domnevati, da daje ta plin UNP bistven značaj.

35

Enako velja za druge pline, iz katerih sestoji ta UNP, tako da ga ni mogoče uvrstiti pod tarifno podštevilko 2711 13 („butan“) ali 2711 14 00 („etilen, propilen, butilen in butadien“).

36

Ker pravilo 3(b) splošnih pravil za razlago KN ne omogoča uvrstitve zmesi plina, kot je UNP, kot ga je opisalo nacionalno sodišče, je treba uporabiti pravilo 3(c) teh pravil, ki je navedeno v točki 28 te sodbe in v skladu s katerim se blago uvrsti pod tisto tarifno številko, ki je po zaporedju zadnja med tistimi, ki jih je treba enako upoštevati; v obravnavani zadevi, kot predlaga Komisija, torej pod tarifno podštevilko 2711 19 00 KN kot „drug utekočinjen naftni plin“.

37

Na tretje vprašanje je zato treba odgovoriti, da je treba KN razlagati tako, da UNP, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ki vsebuje 0,32 % metana, etana in etilena, 58,32 % propana in propilena ter ne več kot 39,99 % butana in butilena in za katerega ni mogoče ugotoviti, katera od snovi, iz katerih sestoji, mu daje bistven značaj, spada pod tarifno podštevilko 2711 19 00 kot „Naftni plini in drugi plinasti ogljikovodiki, utekočinjeni, drugo“.

38

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem sprašuje, ali je treba člen 218(1)(d) Uredbe št. 2454/93 razlagati tako, da vsebuje obveznost deklaranta UNP, kot je ta iz postopka v glavni stvari, da odstotek prevladujoče snovi, iz katere sestoji ta UNP, navede točno.

39

Kot je razvidno iz odgovora na prvo vprašanje, ni mogoče domnevati, da če UNP, kot je ta iz postopka v glavni stvari, sestoji iz več snovi, snov, ki ima največji odstotek, daje temu UNP bistven značaj.

40

Poleg tega, kot je razvidno iz odgovora na tretje vprašanje in kot poudarja Komisija, dejstvo, da odstotek snovi, iz katerih sestoji UNP, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ni naveden točno, ne ovira uporabe pravil za tarifno uvrstitev.

41

Na drugo vprašanje je treba zato odgovoriti, da je treba člen 218(1)(d) Uredbe št. 2454/93 razlagati tako, da ne vsebuje obveznosti deklaranta UNP, kot je ta iz postopka v glavni stvari, da odstotek prevladujoče snovi, iz katere sestoji ta UNP, navede točno.

42

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat) razsodilo: