—

za latvijsko vlado I. Kalniņš in G. Bambāne, agenta,

—

za Evropsko komisijo A. Sauka in A. Caeiros, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago tarifnih podštevilk 1517 90 91 in 1518 00 31 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, str. 1) v različici, ki izhaja iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1006/2011 z dne 27. septembra 2011 (UL L 282, str. 1, v nadaljevanju: KN).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo SIA „Oniors Bio“ (v nadaljevanju: Oniors Bio) in Valsts ieņēmumu dienests (latvijska davčna uprava, v nadaljevanju: VID) zaradi tarifne uvrstitve mešanice maščobnih tekočih rastlinskih olj (88 % repičnega olja in 12 % sončničnega olja).

3

Carinska uvrstitev blaga, ki je uvoženo v Evropsko unijo, je urejena s KN. Ta temelji na harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS), ki ga je pripravil Svet za carinsko sodelovanje, ki je postal Svetovna carinska organizacija (SCO) in je bil ustanovljen s konvencijo o ustanovitvi tega sveta, sklenjeno v Bruslju 15. decembra 1950. HS je bil uveden z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjeno v Bruslju 14. junija 1983 in skupaj z njenim protokolom o spremembah z dne 24. junija 1986 v imenu Evropske gospodarske skupnosti potrjeno s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 288). KN povzema šestmestne številke in podštevilke HS, njej lastni sta le sedma in osma številka, ki označujeta pododdelke.

4

Člen 12 Uredbe št. 2658/87 določa, da Evropska komisija vsako leto z uredbo sprejme dokončno različico KN, skupaj z ustreznimi avtonomnimi in konvencionalnimi stopnjami dajatev skupne carinske tarife, kakor izhaja iz ukrepov, ki jih sprejme Svet Evropske unije ali Komisija. Ta uredba se objavi v Uradnem listu Evropske unije najpozneje 31. oktobra in se začne uporabljati 1. januarja naslednje leto.

5

Različica KN, ki se uporablja za dejansko stanje v glavni stvari, je – kakor je razvidno iz spisa Sodišča – ta iz leta 2012, ki izhaja iz Uredbe št. 1006/2011.

6

Prvi del KN vsebuje uvodne določbe. V oddelku I tega dela, ki vsebuje splošna pravila, je pododdelek A z naslovom „Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature“, ki določa:

„Blago se v [KN] uvršča po naslednjih načelih:

7

Drugi del KN vsebuje oddelek III, naslovljen „Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in proizvodi njihove razgradnje; pripravljene užitne masti; voski živalskega ali rastlinskega izvora“. Ta oddelek vsebuje poglavje 15 z enakim naslovom.

8

To poglavje 15 vsebuje med drugim te tarifne številke in podštevilke:

[…]

[…]

1517 90 91 – pripravljena rastlinska olja, tekoča, mešana“.

9

Številka 1518 KN je razdeljena tako:

10

V opombi 3 k poglavju 15 KN je navedeno:

„Tarifna št. 1518 ne obsega olj in masti ter njihovih frakcij, ki so samo denaturirani, ki pa se uvrščajo pod ustrezno tarifno številko, predvideno za nedenaturirana olja in masti ter njihove frakcije“.

11

Pojasnjevalne opombe k HS so izdelane v okviru SCO v skladu z določbami mednarodne konvencije o HS z dne 14. junija 1983 in so objavljene v dveh uradnih jezikih SCO, in sicer v francoščini in angleščini. V pojasnjevalni opombi HS k poglavju 15 v francoski različici je bilo med drugim navedeno:

„Izraz ‚olja in masti ter njihove frakcije, ki so samo denaturirani‘ iz opombe 3 k temu poglavju se nanaša na olja in masti ter njihove frakcije, ki jim je bil dodan denaturant, kot je ribje olje, fenoli, mineralna olja, smolni terpentin, toluen, metil salicilat (olje zimzelene vresovke ali gaulterije), rožmarinovo olje. Te snovi so bile dodane v majhnih količinah (po navadi največ 1 %) v takem razmerju, da olja in masti ne postanejo, na primer, žarka, kisla, trpka ali grenka. Kljub temu je treba opozoriti, da se opomba 3 k temu poglavju ne uporablja za mešanice ali denaturirane pripravke olj in masti ali njihovih frakcij (št. 15.18).“

12

Člen 13 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307), kakor je bila spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 648/2005 z dne 13. aprila 2005 (UL L 117, str. 13, v nadaljevanju: carinski zakonik), določa:

„1.   Carinski organi lahko v skladu s pogoji iz veljavnih predpisov opravljajo vse kontrole, ki jih štejejo za potrebne in zagotavljajo pravilno izvajanje carinskih predpisov in druge zakonodaje, ki ureja vstop, izstop, tranzit, prenos in posebno uporabo blaga, ki se giblje med carinskim območjem Skupnosti in tretjimi državami kot tudi v zvezi s prisotnostjo blaga, ki nima statusa Skupnosti. Če mednarodni sporazumi tako predvidevajo, se za pravilno izvajanje zakonodaje Skupnosti carinske kontrole lahko opravijo tudi v tretji državi.

[…]

3.   Kadar kontrole opravljajo organi, ki niso carinski organi, se take kontrole izvajajo v tesnem sodelovanju s carinskimi organi, kadar koli je to mogoče istočasno in na istem mestu.

[…]“

13

Člen 62 carinskega zakonika določa:

„1.   Pisne deklaracije je treba izdelati na obrazcu, ki ustreza uradnemu vzorcu, predvidenem v ta namen. Deklaracije morajo biti podpisane in vsebovati vse navedbe, ki so potrebne za uporabo določb o carinskem postopku, za katerega je blago deklarirano.

2.   Deklaraciji je treba priložiti vse dokumente, ki so potrebni zaradi uporabe določb o carinskem postopku, za katerega je blago deklarirano.“

14

Člen 68 carinskega zakonika določa:

„Carinski organi lahko zaradi preverjanja sprejetih deklaracij:

15

Člen 71 carinskega zakonika določa:

„1.   Rezultati preverjanja deklaracije služijo kot podlaga za uporabo določb o carinskem postopku, v katerega je dano blago.

2.   Če se deklaracija ne preveri, se določbe odstavka 1 uporabijo na podlagi navedb v deklaraciji.“

16

Člen 1 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 6, str. 463) določa:

„1.   Ta uredba daje podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja ljudi in interesov potrošnikov v zvezi z živili ob upoštevanju zlasti raznolikosti pri preskrbi z živili, vključno s tradicionalnimi proizvodi, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga. Uvaja skupna načela in pristojnosti, sredstva za zagotovitev močne znanstvene podlage, učinkovite organizacijske strukture in postopkov za podporo pri odločanju o zadevah v zvezi z varnostjo živil in krme.“

17

Člen 2(1) Uredbe št. 178/2002 določa, da je v tej uredbi „hrana“ (ali „živilo“) vsaka snov ali izdelek v predelani, delno predelani ali nepredelani obliki, ki je namenjen za uživanje ali za katerega se smiselno pričakuje, da ga bodo uživali ljudje.

18

Člen 14(1) in (2) Uredbe št. 178/2002 določa:

„1.   Živila, ki niso varna, se ne smejo dajati v promet.

2.   Šteje se, da živilo ni varno, če se smatra, da je:

19

Družba Oniors Bio je 16. marca 2012 pri VID vložila dve deklaraciji za sprostitev v promet določenih količin mešanice surovih nehlapnih tekočih rastlinskih olj, sestavljenih iz 88 % repičnega olja in 12 % sončničnega olja, pridelanega v Belorusiji. Družba Oniors Bio je zadevni proizvod uvrstila v tarifno podštevilko 1518 00 31 KN.

20

Iz predložitvenega sklepa je razvidno, da v skladu z informacijami, ki jih je sporočil proizvajalec, blago, ki ga je uvozila družba Oniors Bio, ni bilo namenjeno za prehrano, temveč samo v tehnične namene. Zaradi tehnološkega postopka proizvodnje zadevne mešanice olj namreč ni mogoče izključiti prisotnosti škodljivih snovi, zlasti denaturanta toluena, v končnem proizvodu.

21

Družba Oniors Bio je VID predložila tudi mnenje latvijskega centra za certificiranje (Latvijas Sertifikācijas Centrs), iz katerega je razvidno, da zadevno blago vsebuje 1,4 % toluena, zaradi česar ni primerno za prehrano ljudi. Predložitveno sodišče poleg tega navaja, da pri pripravi živil uporaba tega blaga ni bila dovoljena. Nazadnje, predložitveno sodišče navaja, da mu ni bil predložen noben dokaz, s katerim bi bilo mogoče vsaj posredno dokazati morebitno goljufivo ravnanje ali goljufiv namen proizvajalca oziroma to, da se je družba Oniors Bio želela izogniti plačilu carin ali drugih dajatev, ki jih dolguje.

22

VID je po nadzoru uvoženega blaga in preučitvi odvzetih vzorcev v dveh mnenjih z dne 27. marca 2012 ugotovila, da je to blago treba uvrstiti v tarifno podštevilko 1517 90 91 KN. Na podlagi teh mnenj je VID 29. marca 2012 sprejela odločbi, s katerima je povišala carine in davek na dodano vrednost, ki se zahteva od družbe Oniors Bio.

23

Družba Oniors Bio je pri generalni direktorici VID vložila pritožbo zoper zgoraj navedeni odločbi. Ker je bila ta pritožba zavrnjena, je družba Oniors Bio vložila tožbo zoper ti odločbi pri Administratīvā rajona tiesa (okrožno upravno sodišče). Ta tožba je bila zavrnjena s sodbo z dne 7. maja 2013.

24

Družba Oniors Bio je proti tej sodbi vložila pritožbo pri predložitvenem sodišču.

25

To je navedlo, da je za popolnejšo razjasnitev dejstev povabilo službo za prehrano in veterino (Pārtikas un veterinārais dienests, v nadaljevanju: PVD), da sodeluje v postopku in v mejah svojih pristojnosti poda mnenje o vprašanjih, sproženih v zadevi, ki se obravnava pred tem sodiščem. PVD se je v svojem mnenju oprla na informacije proizvajalca zadevnega proizvoda in na spremne dokumente ter ugotovila, da ne gre za proizvod, namenjen prehrani ali proizvodnji živil, in se ne sme uporabiti v te namene.

26

Predložitveno sodišče meni, da uvrstitev mešanice olj, ki jih uvaža družba Oniors Bio, v tarifno podštevilko 1517 90 91 KN vzbuja razumni dvom o informacijah, ki jih je predložil proizvajalec proizvoda, ter mnenjih latvijskega centra za certificiranje in PVD. Po njegovem mnenju ti dvomi izvirajo na eni strani iz tega, da se v zadevi, ki jo obravnava, ne izvajajo ukrepi, kakršni so v sodbi Evroetil (C‑503/10, EU:C:2011:872), ki bi bili posebej usmerjeni v to, da bi proizvod postal nepovratno neprimeren za prehrano ljudi zaradi dodajanja denaturantov ali drugih škodljivih snovi. Na drugi strani naj bi dejstvo, da VID ni ugotovila prisotnosti škodljivih snovi v odvzetih vzorcih iz uvoženega blaga, pomenilo dodaten vir dvomov o ustrezni uvrstitvi zadevnega blaga.

27

V teh okoliščinah je Administratīvā apgabaltiesa (regionalno upravno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

28

Najprej je treba na eni strani opozoriti, da kadar je Sodišču predložen predlog za sprejetje predhodne odločbe glede tarifne uvrstitve, je njegova naloga ta, da nacionalnemu sodišču pojasni merila, ki mu bodo omogočila zadevne proizvode pravilno uvrstiti v KN, ne pa da samo opravi uvrstitev, zlasti zato, ker ni nujno, da ima za to na voljo vse potrebne podatke. Nacionalno sodišče je namreč vsekakor v boljšem položaju za izvedbo uvrstitve (sodba Lukoyl Neftohim Burgas, C‑330/13, EU:C:2014:1757, točka 27 in navedena sodna praksa).

29

Predložitveno sodišče bo torej moralo proizvode iz postopka v glavni stvari uvrstiti glede na odgovore, ki jih bo Sodišče podalo na vprašanja, ki mu jih je zastavilo.

30

Na drugi strani je treba poudariti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso v postopku sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem, uvedenem s členom 267 PDEU, naloga Sodišča dati nacionalnemu sodišču koristen odgovor, ki mu omogoča rešitev spora, o katerem odloča. S tega vidika lahko Sodišče, če je to potrebno, preoblikuje vprašanja, ki so mu bila predložena (sodba Lukoyl Neftohim Burgas, C‑330/13, EU:C:2014:1757, točka 29 in navedena sodna praksa).

31

V obravnavanem primeru je iz predložitvene odločbe razvidno, da predložitveno sodišče s sedmimi vprašanji, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba KN razlagati tako, da je za ugotovitev, ali je treba mešanico rastlinskih olj, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, uvrstiti kot užitno mešanico rastlinskih olj v tarifno podštevilko 1517 90 91 KN ali kot neužitno mešanico rastlinskih olj v tarifno podštevilko 1518 00 31 KN, treba upoštevati te elemente:

32

Glede tega je treba opozoriti na ustaljeno sodno prakso, v skladu s katero je treba v interesu pravne varnosti in lažjega nadzora odločilno merilo za tarifno razvrstitev blaga na splošno poiskati v njegovih značilnostih in objektivnih lastnostih, ki so opredeljene v besedilu tarifne številke KN in opombah oddelka ali poglavja (sodba Delphi Deutschland, C‑423/10, EU:C:2011:315, točka 23 in navedena sodna praksa).

33

V skladu s prav tako ustaljeno sodno prakso je lahko namen uporabe proizvoda tudi objektivno uvrstitveno merilo, če je lasten temu proizvodu, povezanost pa je treba preučiti glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti (glej sodbi Agroferm, C‑568/11, EU:C:2013:407, točka 41, in Oliver Medical, C‑547/13, EU:C:2015:139, točka 47). Vendar je namen uporabe proizvoda upoštevno merilo le, če uvrstitve ni mogoče opraviti zgolj na podlagi objektivnih značilnosti in lastnosti proizvoda (sodba Skoma-Lux, C‑339/09, EU:C:2010:781, točka 47).

34

Kot je razvidno iz spisa Sodišča, je proizvod, ki se obravnava v postopku v glavni stvari, mešanica surovih nehlapnih tekočih rastlinskih olj, sestavljena iz 88 % repičnega olja in 12 % sončničnega olja. V skladu z informacijami, ki jih je posredoval proizvajalec, ta mešanica ni namenjena prehrani ljudi, ker zaradi tehnološkega postopka proizvodnje ni mogoče izključiti prisotnosti škodljivih snovi, zlasti toluena, v njej.

35

Kakor je razvidno iz njenega besedila, tarifna številka 1517 KN poleg „margarine“ vključuje „užitne mešanice ali preparate iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tarifne številke 1516“.

36

Tarifna številka 1518 KN v skladu s svojim besedilom vključuje: „Živalske ali rastlinske masti in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tarifne številke 1516“, in „neužitne mešanice ali preparati iz živalskih ali rastlinskih masti ali olj ali iz frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu“.

37

Ker mešanica sončničnega in repičnega olja, ki se obravnava v postopku v glavni stvari, ne spada v tarifno številko 1516 KN, saj ni sestavljena iz masti in olj živalskega ali rastlinskega izvora in njihovih frakcij, deloma ali v celoti hidrogeniranih, interesterificiranih, reesterificiranih ali elaidiniziranih, rafiniranih ali ne, toda nadalje nepredelanih, je treba skleniti, da spada bodisi v tarifno številko 1517 KN bodisi v tarifno številko 1518 KN, ker ti številki omenjata mešanice rastlinskih olj, njena uvrstitev v eno od teh številk pa je odvisna od vprašanja, ali gre za užitno ali neužitno mešanico, kakor je bilo poudarjeno v točki 34 te sodbe. V poglavju 15 KN se namreč razlikuje – pri tem pa je povzeto razlikovanje iz poglavja 15 HS – užitne mešanice rastlinskih olj, ki spadajo v tarifno številko 1517 KN, od neužitnih mešanic rastlinskih olj, ki spadajo v tarifno številko 1518 KN.

38

V zvezi s tem je treba poudariti, da se z opombo 3 iz poglavja 15 KN, ki povzema opombo 3 iz poglavja 15 HS, podrobno pojasnjuje, da tarifna številka 1518 KN „ne obsega olj in masti, ki so samo denaturirani, ki pa se uvrščajo pod ustrezno tarifno številko, predvideno za nedenaturirana olja in masti“. Pojasnjevalna opomba HS k poglavju 15 pa po eni strani pojasnjuje, da se izraz „olja in masti ter njihove frakcije, ki so samo denaturirani“ iz te opombe 3 nanaša na „olja in masti ter njihove frakcije, ki jim je bil dodan denaturant, kot je med drugim toluen, zaradi česar niso primerni za prehrano ljudi“. V zadnjem stavku te pojasnjevalne opombe je po drugi strani pojasnjeno, da se opomba 3 k poglavju 15 HS ne uporablja za mešanice ali denaturirane pripravke olj in masti.

39

Iz zgoraj navedenega je razvidno, da za opredelitev mešanice rastlinskih olj, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, kot „neužitne“ in za njeno uvrstitev v tarifno podštevilko 1518 00 31 KN ni nujno, da je ta v postopku izdelave postala nepovratno neprimerna za prehrano ljudi z ukrepi, ki bi bili v to posebej usmerjeni. Zadostuje, da po svojih značilnostih in objektivnih lastnostih ter namenu, ki iz teh izhaja, spada med neužitne mešanice.

40

V zvezi s tem sodba Evroetil (C‑503/10, EU:C:2011:872), ki jo je navedlo predložitveno sodišče, te ugotovitve ne spreminja. Zadeva, v kateri je bila izdana ta sodba, se je namreč nanašala na pojem „denaturacija“, in ne na razlikovanje užitnih in neužitnih mešanic. V tej zadevi je Sodišče ugotovilo, da proizvoda, ki ni bil denaturiran po enem od postopkov, določenih v veljavni določbi, ni mogoče oprostiti plačila trošarine, ki se obravnava v tej zadevi, čeprav bi ta proizvod vseboval snovi, zaradi katerih bi bil neprimeren za prehrano ljudi (glej v tem smislu sodbo Evroetil, C‑503/10, EU:C:2011:872, točka 66). V tem primeru pa se besedilo tarifne podštevilke 1518 00 31 KN ne nanaša samo na mešanice rastlinskih olj, ki so bile denaturirane v določenih postopkih, ampak na splošno na neužitne mešanice rastlinskih olj.

41

Dalje, kar zadeva razlikovanje med užitno mešanico rastlinskih olj, ki bi lahko bila uvrščena v tarifno podštevilko 1517 90 91 KN, in neužitno mešanico rastlinskih olj, ki spada pod tarifno podštevilko 1518 00 31 KN, je treba spomniti, kakor je bilo poudarjeno v točki 37 te sodbe, da to razlikovanje temelji na namenu te mešanice, torej prehrambnemu ali neprehrambnemu namenu.

42

Za ugotovitev, ali je taka mešanica namenjena prehrambnemu ali neprehrambnemu namenu, je treba upoštevati vse upoštevne elemente glede njenih objektivnih značilnosti in lastnosti. Uvoznik mora v trenutku uvoza predložiti dokaz o navedenem namenu zadevnega proizvoda v deklaraciji, ki jo predloži pristojnim carinskim organom (glej po analogiji sodbo Oliver Medical, C‑547/13, EU:C:2015:139, točka 51).

43

Glede tega je treba poudariti, da dejstvo, da zaradi značilnosti postopka proizvodnje vsebnosti snovi, škodljivih za zdravje ljudi, ni mogoče izključiti, pomeni upoštevni element, ki lahko utemelji opredelitev take mešanice kot „neužitne“ glede na njene objektivne značilnosti in lastnosti ter zato njeno uvrstitev v tarifno številko 1518 KN in, zlasti če to sestavljajo surova rastlinska olja, v tarifno podštevilko 1518 00 31.

44

V zvezi z dokazi o objektivnih značilnostih in lastnostih mešanice rastlinskih olj, kot je ta iz postopka v glavni stvari, je treba poudariti, da pisne informacije proizvajalca proizvoda v skladu s členom 68(a) carinskega zakonika pomenijo element, ki ga je treba upoštevati pri preverjanju deklaracije za sprostitev v prosti promet in uvrstitev zadevnega blaga v ustrezno tarifno številko KN.

45

Vendar se predložitveno sodišče sprašuje o tem, kako je mogoče informacije, ki jih je predložil proizvajalec in ki se nanašajo na mešanico rastlinskih olj, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, razumeti glede na rezultate pregleda vzorcev, ki so jih carinski organi odvzeli iz te mešanice in analizirali ter ki niso pokazali vsebnosti snovi, škodljivih za zdravje ljudi.

46

V zvezi s tem je treba spomniti, da lahko v skladu s členom 68(b) carinskega zakonika carinski organi zaradi preverjanja sprejetih deklaracij pregledajo blago in po potrebi vzamejo vzorce blaga zaradi analize ali podrobnega preverjanja. V skladu s členom 71(1) carinskega zakonika rezultati preverjanja deklaracije o sprostitvi v prosti promet služijo kot podlaga za uporabo določb o carinskem postopku, v katerega je dano blago, in torej zlasti za uvrstitev tega blaga v KN.

47

Iz teh določb je razvidno, da kadar je blago, na katero se nanaša deklaracija o sprostitvi v prosti promet, v tej deklaraciji navedeno kot mešanica neužitnih rastlinskih olj, vendar pa pregled vzorcev, ki so jih pristojni carinski organi odvzeli iz te mešanice, ni pokazal vsebnosti nobenih snovi, škodljivih za zdravje ljudi, lahko ti carinski organi to blago uvrstijo v tarifno številko KN, ki se nanaša na užitne mešanice rastlinskih olj, v tem primeru v tarifno številko 1517 KN, razen če obstajajo drugi elementi, ki kažejo na to, da zadevno blago po svoji naravi ali objektivnih lastnostih ni namenjeno za prehrano.

48

Informacije, kakršne so te, ki jih je predložil proizvajalec mešanice rastlinskih olj iz postopka v glavni stvari, v skladu s katerimi zaradi postopka proizvodnje take mešanice vsebnosti snovi, škodljivih za zdravje ljudi, v njej ni mogoče izključiti, pa so ravno tak element, ki lahko kaže na to, da zadevne mešanice ni mogoče opredeliti kot „užitno“. Teh informacij pa ne morejo samodejno ovreči rezultati analize vzorcev, ki niso pokazali vsebnosti škodljivih snovi, saj taka vsebnost v zadevni mešanici rastlinskih olj ni gotova, ampak samo mogoča.

49

Seveda lahko rezultati analize vzorcev mešanice rastlinskih olj, kakršni so ti, ki jih je dobila VID v postopku v glavni stvari, vzbudijo dvom o pravilnosti in zanesljivosti informacij proizvajalca, ki so v deklaraciji o sprostitvi v prosti promet in se nanašajo na morebitno vsebnost snovi, škodljivih za zdravje ljudi, v zadevni mešanici. V takem primeru lahko carinski organi na podlagi člena 68(a) carinskega zakonika opravijo dodatne preiskave in od deklaranta zahtevajo, da jim predloži dodatne dokumente, da se potrdi ali zavrne pravilnost informacij proizvajalca in navedb v tej deklaracij ter se tako izogne kakršnemu koli poskusu goljufije.

50

Vendar če ni takih elementov in dodatnih dokazov, ki bi lahko vzbudili dvom o pravilnosti informacij, ki jih je predložil proizvajalec mešanice rastlinskih olj, kakršna je ta v postopku v glavni stvari in je navedena v deklaraciji o sprostitvi v prosti promet, se carinski organi ne smejo opreti samo na odsotnost škodljivih snovi v vzorcih take mešanice rastlinskih olj, ki so jih odvzeli in analizirali, za uvrstitev te mešanice v tarifno številko KN, v obravnavanem primeru številko 1517, kamor spadajo živila.

51

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da iz spisa Sodišča ni razvidno, da v postopku v glavni stvari obstajajo elementi, ki bi lahko ovrgli verodostojnost informacij o postopku proizvodnje mešanice rastlinskih olj, ki jo je uvozila tožeča stranka v postopku v glavni stvari. Poleg tega, kakor je bilo poudarjeno v točki 21 te sodbe, predložitveno sodišče navaja, da ne obstaja noben dokaz o goljufivem ravnanju proizvajalca zadevnega blaga ali tožeče stranke v postopku v glavni stvari. Vsekakor je naloga predložitvenega sodišča, da ugotovi, ali obstajajo taki elementi.

52

Nazadnje, glede morebitne upoštevnosti – za tarifno uvrstitev blaga, kakršno je to v postopku v glavni stvari – mnenja nacionalnega organa, pristojnega za uporabo živilske zakonodaje, zlasti Uredbe št. 178/2002, ki jo navaja predložitveno sodišče, je treba poudariti, da tarifno uvrstitev blaga na dan njegovega carinjenja opravijo nacionalni carinski organi, ki v zvezi s tem uporabijo določbe KN in carinskega zakonika.

53

Namen Uredbe št. 178/2002 pa je, kakor je razvidno iz njenega člena 1(1), zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja ljudi in interesov potrošnikov v zvezi z živili, in ima tako drugačen cilj.

54

Poleg tega je iz člena 2(1) v povezavi s členom 14(1) in (2) Uredbe št. 178/2002 razvidno, da pojem „živilo“ v smislu te uredbe lahko obsega tudi proizvode, ki so škodljivi za zdravje ali neustrezni za prehrano ljudi in ki se ne smejo dajati v promet.

55

Iz tega sledi, da mnenje organa države članice, pristojnega za uporabo živilske zakonodaje, v skladu s katerim je mešanica rastlinskih olj, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, neustrezna za prehrano ljudi, samo po sebi ne more biti odločilno za utemeljitev opredelitve te mešanice kot „neužitne“ in zato za njeno uvrstitev v tarifno številko 1518 KN.

56

Sama opredelitev take mešanice kot „užitne“ za namene uporabe KN in pobiranja ustreznih carin namreč ne pomeni samodejno njenega dajanja v promet kot proizvoda, namenjenega za prehrano ljudi. Kot je že bilo poudarjeno, člen 14 Uredbe št. 178/2002 prepoveduje dajanje v promet „nevarnega“ živila, torej škodljivega za zdravje ali neustreznega za prehrano ljudi. Vendar je mnenje pristojnega nacionalnega organa s področja prehrane, v skladu s katerim je mešanica rastlinskih olj, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, neustrezna za prehrano ljudi, eden od elementov, ki jih mora upoštevati pristojni nacionalni organ ali nacionalno sodišče za uvrstitev te mešanice v ustrezno tarifno številko KN (glej po analogiji sodbo Oliver Medical, C‑547/13, EU:C:2015:139, točka 53).

57

Ob upoštevanju vsega navedenega je treba na zastavljena vprašanja odgovoriti, da je treba KN razlagati tako, da je treba – za ugotovitev, ali je treba mešanico rastlinskih olj, kakršna je obravnavana v postopku v glavni stvari, uvrstiti kot užitno mešanico rastlinskih olj v tarifno podštevilko 1517 90 91 KN ali kot neužitno mešanico rastlinskih olj v tarifno podštevilko 1518 00 31 KN – upoštevati vse upoštevne elemente obravnavane zadeve, če gre za temu proizvodu lastne značilnosti in objektivne lastnosti. Med upoštevnimi elementi, ki lahko utemeljijo opredelitev te mešanice kot „neužitne“, je treba presoditi informacije, ki jih je predložil proizvajalec te mešanice v okviru carinske deklaracije, v skladu s katerimi zaradi značilnosti postopka proizvodnje vsebnosti snovi, škodljivih za zdravje ljudi, ni mogoče izključiti. V zvezi s tem dejstvo, da analiza vzorcev, odvzetih iz take mešanice rastlinskih olj, ni pokazala vsebnosti snovi, škodljivih za zdravje ljudi, v njej, samo po sebi ne zadostuje za ovrženje opredelitve zadevne mešanice kot „neužitne“. Taka posledica predpostavlja obstoj drugih upoštevnih dokazov, s katerimi bi bilo mogoče ovreči pravilnost informacij v zvezi s postopkom proizvodnje zadevne mešanice, ki jih je predložil proizvajalec in so navedene v tej deklaraciji, v skladu s členi 62, 68 in 71 carinskega zakonika.

58

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat) razsodilo:

Kombinirano nomenklaturo iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi v različici, ki izhaja iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1006/2011 z dne 27. septembra 2011, je treba razlagati tako, da je treba – za ugotovitev, ali je treba mešanico rastlinskih olj, kakršna je obravnavana v postopku v glavni stvari, uvrstiti kot užitno mešanico rastlinskih olj v njeno tarifno podštevilko 1517 90 91 ali kot neužitno mešanico rastlinskih olj v njeno tarifno podštevilko 1518 00 31 – upoštevati vse upoštevne elemente obravnavane zadeve, če gre za temu proizvodu lastne značilnosti in objektivne lastnosti. Med upoštevnimi elementi, ki lahko utemeljijo opredelitev te mešanice kot „neužitne“, je treba presoditi informacije, ki jih je predložil proizvajalec te mešanice v okviru carinske deklaracije, v skladu s katerimi zaradi značilnosti postopka proizvodnje vsebnosti snovi, škodljivih za zdravje ljudi, ni mogoče izključiti. V zvezi s tem dejstvo, da analiza vzorcev, odvzetih iz take mešanice rastlinskih olj, ni pokazala vsebnosti snovi, škodljivih za zdravje ljudi, v njej, samo po sebi ne zadostuje za ovrženje opredelitve zadevne mešanice kot „neužitne“. Taka posledica predpostavlja obstoj drugih upoštevnih dokazov, s katerimi bi bilo mogoče ovreči pravilnost informacij v zvezi s postopkom proizvodnje zadevne mešanice, ki jih je predložil proizvajalec in so navedene v tej deklaraciji, v skladu s členi 62, 68 in 71 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 648/2005 z dne 13. aprila 2005.