Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62015CJ0177

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 23. novembra 2016.
Nelsons GmbH proti Ayonnax Nutripharm GmbH in Bachblütentreff Ltd.
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof.
Predhodno odločanje – Obveščanje in varstvo potrošnikov – Uredba (ES) št. 1924/2006 – Prehranske in zdravstvene trditve na živilih – Prehodni ukrepi – Člen 28(2) – Izdelki z blagovno znamko ali trgovskim imenom, ki so obstajali pred 1. januarjem 2005 – Pripravki na osnovi ‚Bachovih cvetov‘ – Znamka Evropske unije RESCUE – Izdelki, ki so se pred 1. januarjem 2005 prodajali kot zdravilo, kasneje pa kot živilo.
Zadeva C-177/15.

Court reports – general

ECLI identifier: ECLI:EU:C:2016:888

SODBA SODIŠČA (tretji senat)

z dne 23. novembra 2016 ( *1 )

„Predhodno odločanje — Obveščanje in varstvo potrošnikov — Uredba (ES) št. 1924/2006 — Prehranske in zdravstvene trditve na živilih — Prehodni ukrepi — Člen 28(2) — Izdelki z blagovno znamko ali trgovskim imenom, ki so obstajali pred 1. januarjem 2005 — Pripravki na osnovi ‚Bachovih cvetov‘ — Znamka Evropske unije RESCUE — Izdelki, ki so se pred 1. januarjem 2005 prodajali kot zdravilo, kasneje pa kot živilo“

V zadevi C‑177/15,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija) z odločbo z dne 12. marca 2015, ki je prispela na Sodišče 21. aprila 2015, v postopku

Nelsons GmbH

proti

Ayonnax Nutripharm GmbH,

Bachblütentreff Ltd,

SODIŠČE (tretji senat),

v sestavi L. Bay Larsen, predsednik senata, M. Vilaras, J. Malenovský, M. Safjan (poročevalec) in D. Šváby, sodniki,

generalni pravobranilec: M. Bobek,

sodni tajnik: M. Aleksejev, administrator,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 6. aprila 2016,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

za Nelsons GmbH T. Salomon, B. Goebel in C. Alpers, odvetniki,

za Ayonnax Nutripharm GmbH in Bachblütentreff Ltd B. Ackermann, odvetnica,

za grško vlado A. Dimitrakopoulou, K. Karavasili, P. Paraskevopoulou, K. Nassopoulou in S. Lekkou, agenti,

za Evropsko komisijo S. Grünheid, agentka,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 22. junija 2016

izreka naslednjo

Sodbo

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 4(3), člena 5(1)(a), člena 6(1), člena 10(3) in člena 28(2) Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (UL 2006, L 404, str. 9, in popravek v UL 2007, L 12, str. 3), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 107/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 (UL 2008, L 39, str. 8) (v nadaljevanju: Uredba št. 1924/2006).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Nelsons GmbH na eni strani in Ayonnax Nutripharm GmbH, družbo s sedežem v Nemčiji, in Bachblütentreff Ltd, družbo s sedežem v Združenem kraljestvu, na drugi glede pripravkov na cvetlični osnovi, ki jih družba Nelsons prodaja označene z znamko Evropske unije RESCUE.

Pravni okvir

Pravo Unije

Uredba (ES) št. 178/2002

3

V členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 6, str. 463), naslovljenem „Opredelitev pojma ‚hrana‘“, je določeno:

„V tej uredbi je ‚hrana‘ (ali ‚živilo‘) vsaka snov ali izdelek, v predelani, delno predelani ali nepredelani obliki, namenjen za uživanje ali se smiselno pričakuje, da ga bodo uživali ljudje.

K ‚živilom‘ sodijo tudi pijača, žvečilni gumi in vse snovi, vključno z vodo, namenoma vgrajene v živilo med izdelavo, pripravo ali obdelavo živila. […]

K ‚živilom‘ ne sodijo:

[…]

(d)

zdravila v smislu direktiv 65/65/EGS [Sveta z dne 26. januarja 1965 o približevanju določb zakonov ali drugih predpisov o lastniških zdravilih (UL 1965, 22, str. 369)] in 92/73/EGS [Sveta z dne 22. septembra 1992 o razširitvi področja uporabe direktiv 65/65/EGS in 75/319/EGS o približevanju zakonov ter drugih predpisov o zdravilih in o določitvi dodatnih predpisov za homeopatska zdravila (UL 1992, L 297, str. 8)];

[…]“

Uredba št. 1924/2006

4

V uvodnih izjavah 1 in 4 Uredbe št. 1924/2006 je navedeno:

„(1)

V [Uniji] obstaja vedno večje število živil, ki so označena in oglaševana s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami. Da bi zagotovili visoko raven varstva potrošnikov in olajšali njihovo izbiro, bi morali biti izdelki, ki so dani v promet, vključno z uvoženimi izdelki, varni in ustrezno označeni. Raznolika in uravnotežena prehrana je predpogoj za dobro zdravje in posamezni izdelki imajo sorazmeren pomen v okviru celotne prehrane.

[…]

(4)

Ta uredba bi se morala uporabljati za vse prehranske in zdravstvene trditve pri komercialnem obveščanju, vključno z, med drugim, splošnim oglaševanjem živil in promocijskimi kampanjami, kakor so tiste, ki jih v celoti ali deloma podpirajo javni organi. Ne uporablja pa se za trditve pri nekomercialnem obveščanju, kot na primer za prehranske smernice ali nasvete organov javnega zdravstva ali za nekomercialna sporočila ter informacije v tiskanih medijih in v znanstvenih publikacijah. Ta uredba bi se morala uporabljati tudi za blagovne znamke in druga trgovska imena, ki se jih lahko razume kot prehranske navedbe ali zdravstvene trditve.“

5

Člen 1 te uredbe, naslovljen „Vsebina in področje uporabe“, določa:

„1.   Ta uredba usklajuje določbe zakonov ali drugih predpisov v državah članicah, ki se nanašajo na prehranske in zdravstvene trditve, da bi zagotovili učinkovito delovanje notranjega trga ob istočasnem zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov.

2.   Ta uredba se uporablja za prehranske in zdravstvene trditve pri komercialnem obveščanju, in sicer označevanju, predstavljanju ali oglaševanju živil, namenjenih končnemu potrošniku.

[…]

3.   Blagovna znamka, trgovsko ime ali domišljijsko ime, ki se uporablja pri označevanju, predstavljanju ali oglaševanju živil in se lahko razlaga kot prehranska ali zdravstvena trditev, se lahko uporablja brez opravljenih postopkov odobritve iz te uredbe le, če se živilom pri tem označevanju, predstavljanju ali oglaševanju dodajo ustrezne prehranske ali zdravstvene trditve, ki so v skladu z določbami te uredbe.

[…]“

6

Člen 2 navedene uredbe, naslovljen „Opredelitev pojmov“, določa:

„1.   V tej uredbi:

(a)

se uporabljajo opredelitve pojmov ‚živilo‘, ‚nosilec živilske dejavnosti‘, ‚dajanje v promet‘ in ‚končni potrošnik‘ iz členov 2, 3(3), 3(8) in 3(18) Uredbe […] št. [178/2002];

[…]

2.   Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:

(1)

‚trditev‘ pomeni vsako sporočilo ali predstavitev, ki ni obvezna v okviru zakonodaje [Unije] ali nacionalne zakonodaje, vključno s slikovno predstavitvijo, grafično predstavitvijo ali predstavitvijo s simboli v kakršni koli obliki, s katero se navaja, domneva ali namiguje, da ima živilo posebne lastnosti;

[…]

(5)

‚zdravstvena trditev‘ pomeni vsako trditev, ki navaja, domneva ali namiguje, da obstaja povezava med kategorijo živil, živilom ali eno od njegovih sestavin na eni strani in zdravjem na drugi strani;

[…]“

7

Člen 4 iste uredbe, naslovljen „Pogoji za uporabo prehranskih in zdravstvenih trditev“, v odstavku 3 določa:

„Pijače, ki vsebujejo več kot 1,2 volumskega odstotka alkohola, ne smejo nositi zdravstvenih trditev.

[…]“

8

Člen 5 Uredbe št. 1924/2006, naslovljen „Splošni pogoji“, v odstavku 1 določa:

„Uporaba prehranskih in zdravstvenih trditev je dovoljena le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

dokazan ugoden hranilni ali fiziološki učinek glede na splošno sprejete znanstvene dokaze v zvezi s prisotnostjo, odsotnostjo ali zmanjšano vsebnostjo hranila ali druge snovi v živilu ali kategoriji živil, na katero se trditve sklicujejo;

(b)

hranilo ali druga snov, za katero je podana trditev:

(i)

je v končnem izdelku vsebovana v znatni količini, kakor je določeno v zakonodaji [Unije] ali, če takšni predpisi ne obstajajo, v količini, ki bo dosegla zatrjevani hranilni ali fiziološki učinek, na podlagi splošno sprejetih znanstvenih dokazov […]

[…]“

9

Člen 6 te uredbe, naslovljen „Znanstvena utemeljitev trditev“, v odstavku 1 določa:

„Prehranske in zdravstvene trditve temeljijo na in so utemeljene s splošno sprejetimi znanstvenimi dokazi.“

10

Člen 10 te uredbe, ki se nanaša na zdravstvene trditve in je naslovljen „Posebni pogoji“, v odstavkih 1 in 3 določa:

„1.   Prepovedane so zdravstvene trditve, ki niso v skladu s splošnimi zahtevami iz poglavja II in s posebnimi zahtevami iz tega poglavja ter niso odobrene v skladu s to uredbo in vključene v sezname dovoljenih trditev iz členov 13 in 14.

[…]

3.   Na splošne, ne posebej opredeljene prednosti, ki jih ima hranilo ali živilo za splošno dobro zdravje ali z zdravjem povezano dobro počutje, se lahko sklicuje le, če se doda posebna zdravstvena trditev, vključena v seznam iz členov 13 ali 14.“

11

Člen 28 iste uredbe, naslovljen „Prehodni ukrepi“, v odstavku 2 določa:

„Izdelki z blagovno znamko ali trgovskim imenom, ki so obstajali pred 1. januarjem 2005 in niso v skladu s to uredbo, se smejo še naprej tržiti do 19. januarja 2022, potem pa se zanje uporabljajo določbe te uredbe.“

Nemško pravo

12

Člen 3(1) Gesetz gegen den unlauteren Wettbewerb (zakon o preprečevanju nelojalne konkurence) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (BGBl. 2010 I, str. 254, v nadaljevanju: UWG), določa:

„Nepoštene poslovne prakse so prepovedane, če lahko občutno posežejo v interese konkurentov, potrošnikov ali drugih udeležencev na trgu.“

13

Člen 4 UWG določa:

„Primeri nepoštenih poslovnih praks

Dejanje nelojalne konkurence stori zlasti, kdor

[…]

11.

krši zakonsko določbo, s katero se med drugim ureja ravnanje na trgu v interesu tržnih udeležencev.“

14

Člen 8(1), prvi stavek, UWG določa:

„Zoper vsakogar, čigar poslovno ravnanje je prepovedano v smislu členov 3 in 7, je mogoče vložiti tožbo za odpravo posledic prepovedanega ravnanja ali – v primeru ponovitvene nevarnosti – opustitveno tožbo.“

Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

15

Družba Nelsons v Nemčiji v lekarnah prodaja pripravke na osnovi cvetlic, imenovanih „Bachovi cvetovi“. Med njimi sta izdelka, ki se imenujeta „RESCUE“ in sta označena kot „žgana pijača“ ter vsebujeta 27 volumskih odstotkov alkohola.

16

Ta pripravka se prodajata v stekleničkah s pipeto po 10 ali 20 ml ter kot pršilo (v nadaljevanju: pripravka iz postopka v glavni stvari). Na ovojninah izdelkov so navedena ta navodila za odmerjanje:

„ORIGINAL RESCUE TROPFEN [IZVIRNE RESCUE KAPLJICE]

V kozarec vode je treba nakapati 4 kapljice in to popiti porazdeljeno čez dan ali po potrebi zaužiti 4 nerazredčene kapljice.“

in

„RESCUE NIGHT SPRAY [NOČNO PRŠILO RESCUE]

Na jezik je treba dati 2 odmerka pršila.“

17

Iz predložitvene odločbe je razvidno, da je družba Nelsons pred 1. januarjem 2005 pripravke iz postopka v glavni stvari prodajala v Nemčiji kot zdravilo, označeno z znamko Evropske unije RESCUE, ki je bila tedaj registrirana za zdravila. Družba Nelsons je leta 2007 ime RESCUE registrirala tudi kot znamko Evropske unije za živila.

18

Poleg tega je iz spisa, predloženega Sodišču, razvidno, da je v sodbi z dne 21. februarja 2008 Hanseatisches Oberlandesgericht Hamburg (višje deželno sodišče v Hamburgu, Nemčija) presodilo, da pripravki na osnovi „Bachovih cvetov“ niso zdravila, ampak živila. Zaradi navedene sodbe je družba Nelsons, ki sicer ni bila stranka v sporu v navedeni zadevi, v Nemčiji nespremenjene pripravke iz postopka v glavni stvari pričela prodajati kot živilo in ne več kot zdravilo.

19

Družbi Ayonnax Nutripharm in Bachblütentreff, ki v Nemčiji ravno tako prodajata izdelke na osnovi „Bachovih cvetov“, sta pred Landgericht München I (deželno sodišče I v Münchnu, Nemčija) zahtevali, naj se družbi Nelsons absolutno prepove prodaja pripravkov na podlagi teh cvetov, saj ta nima dovoljenja ali registracije teh pripravkov na podlagi zakonodaje o zdravilih.

20

Podredno sta družbi Ayonnax Nutripharm in Bachblütentreff izpostavili neustreznost več oglasnih sporočil družbe Nelsons in način, na katerega je ta predstavila pripravke iz postopka v glavni stvari na nemškem trgu. Po mnenju teh družb je družba Nelsons promovirala alkoholne pijače bodisi z navajanjem njihovih ugodnih učinkov za zdravje bodisi z navajanjem neobstoja tveganj za zdravje, kar naj bi pomenilo dejanja nelojalne konkurence.

21

Landgericht München I (deželno sodišče I v Münchnu) je s sodbo z dne 20. septembra 2011 družbi Nelsons odredilo prepoved uporabe nekaterih oglasnih sporočil, ki zajemajo izraza „Bachovi cvetovi“, v preostalem pa tožbo zavrnilo.

22

Družbi Ayonnax Nutripharm in Bachblütentreff sta zoper to sodbo pri Oberlandesgericht München (višje deželno sodišče v Münchnu, Nemčija) vložili pritožbo. S sodbo z dne 31. januarja 2013 je to sodišče presodilo, da ti družbi utemeljeno predlagata, naj se družbi Nelsons na podlagi člena 3(1), člena 4, točka 11, in člena 8(1) UWG odredi opustitev prodajnih dejavnosti glede pripravkov iz postopka v glavni stvari, saj sta promocija in distribucija teh pripravkov v nasprotju s členom 4(3) Uredbe št. 1924/2006.

23

Družba Nelsons je zoper to sodbo vložila revizijo pri predložitvenem sodišču – Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija).

24

To sodišče pa med drugim navaja, da ocenjuje, da sta izraza „RESCUE TROPFEN“ in „RESCUE NIGHT SPRAY“„zdravstveni trditvi“ v smislu člena 2(2), točka 5, Uredbe št. 1924/2006. Zadevna javnost, ki dandanes razume angleški jezik, naj bi vedela za pomen izraza „RESCUE“, ki pri zadevnih potrošnikih ustvarja vtis, da je uporaba izdelkov iz postopka v glavni stvari indicirana zaradi „reševanja“, kadar imajo nekatere zdravstvene težave. Tako naj bi obstajala povezava med izrazoma „RESCUE TROPFEN“ in „RESCUE NIGHT SPRAY“ na eni strani in izboljšanjem zdravstvenega stanja na drugi.

25

V zvezi s tem se po mnenju predložitvenega sodišča izraza „RESCUE TROPFEN“ in „RESCUE NIGHT SPRAY“ sklicujeta na „splošne, ne posebej opredeljene prednosti za splošno dobro ali z zdravjem povezano dobro počutje“ v smislu člena 10(3) Uredbe št. 1924/2006. Zato se zastavlja vprašanje, ali morajo biti za zdravstveno trditev, kot je ta iz postopka v glavni stvari, spoštovane zahteve iz člena 5(1)(a) in člena 6(1) te uredbe.

26

Nazadnje predložitveno sodišče sprašuje, ali se člen 28(2) Uredbe št. 1924/2006 uporablja, kadar se je izdelek pred 1. januarjem 2005 prodajal kot zdravilo in ne kot živilo, zaradi česar se, v prehodnem obdobju iz te določbe, določbe te uredbe ne uporabljajo za pripravke iz postopka v glavni stvari.

27

V teh okoliščinah je Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

„1

Ali so tekočine, označene kot žgane pijače, z vsebnostjo 27 volumskih odstotkov alkohola, ki se v lekarnah prodajajo v 10 ml ali 20 ml stekleničkah s kapalko in kot pršilo, pijače, ki vsebujejo več kot 1,2 volumskega odstotka alkohola, v smislu člena 4(3) Uredbe št. 1924/2006, če je v navodilih za odmerjanje na ovojnini navedeno, da je treba:

(a)

v kozarec vode nakapati štiri kapljice tekočine in to popiti porazdeljeno čez dan ali po potrebi zaužiti štiri nerazredčene kapljice,

(b)

na jezik dati dva odmerka tekočine, ki se prodaja v obliki pršila?

2.

Če je treba na prvo vprašanje (a) in (b) odgovoriti nikalno:

Ali morajo tudi pri sklicevanju na splošne, ne posebej opredeljene prednosti v smislu člena 10(3) Uredbe št. 1924/2006 obstajati dokazi v smislu členov 5(1)(a) in 6(1) te uredbe?

3

Ali se uporablja določba člena 28(2), prvi del stavka, Uredbe št. 1924/2006, če se zadevni izdelek pod svojim trgovskim imenom pred 1. januarjem 2005 ni tržil kot živilo, ampak kot zdravilo?“

Vprašanja za predhodno odločanje

Tretje vprašanje

28

S tretjim vprašanjem, ki ga je treba obravnavati najprej, predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 28(2), prvi stavek, Uredbe št. 1924/2006 razlagati tako, da se ta določba uporablja v položaju, v katerem se je izdelek, označen z blagovno znamko ali s trgovskim imenom, pred 1. januarjem 2005 prodajal kot zdravilo, kasneje pa, z enakimi lastnostmi in označen z isto blagovno znamko ali trgovskim imenom, kot živilo.

29

Člen 28(2) Uredbe št. 1924/2006 določa, da se izdelki z blagovno znamko ali trgovskim imenom, ki so obstajali pred 1. januarjem 2005 in niso v skladu z navedeno uredbo, smejo še naprej tržiti do 19. januarja 2022, potem pa se zanje uporabljajo določbe te uredbe.

30

Ta določba je torej prehodni ukrep, ki predstavlja odstopanje od člena 1(3) Uredbe št. 1924/2006, v skladu s katerim se blagovna znamka, trgovsko ime ali domišljijsko ime, ki se uporablja pri označevanju, predstavljanju ali oglaševanju živil in se lahko razlaga kot prehranska ali zdravstvena trditev, lahko uporablja brez opravljenih postopkov odobritve iz te uredbe, le če se živilom pri tem označevanju, predstavljanju ali oglaševanju dodajo ustrezne prehranske ali zdravstvene trditve, ki so v skladu z določbami te uredbe.

31

Glede tega je treba opozoriti, da se člen 28(2) Uredbe št. 1924/2006 nanaša samo na izdelke z blagovno znamko ali trgovskim imenom, ki jo oziroma ga je treba šteti za prehransko ali zdravstveno trditev v smislu te uredbe (glej v tem smislu sodbo z dne 18. julija 2013, Green – Swan Pharmaceuticals CR, C‑299/12, EU:C:2013:501, točka 36).

32

V konkretnem primeru je iz predložitvene odločbe razvidno, da je pred 1. januarjem 2005 družba Nelsons že prodajala pripravke iz postopka v glavni stvari kot zdravila in zanje uporabljala znamko Evropske unije RESCUE, ki je bila tedaj registrirana za zdravila. Družba Nelsons je leta 2007 znamko „RESCUE“ registrirala tudi kot znamko Evropske unije za živila.

33

V sodbi, izrečeni leta 2008, je nemško sodišče, kot je bilo navedeno v točki 18 te sodbe, presodilo, da pripravki na osnovi „Bachovih cvetov“ niso zdravila, ampak živila.

34

Zaradi te sodbe je družba Nelsons pripravke iz postopka v glavni stvari v Nemčiji pričela prodajati kot živila, vendar pa zaradi te spremembe ti pripravki niso bili spremenjeni. Zato, kot je poudarilo predložitveno sodišče, se je glede na položaj, ki je obstajal na presečni dan za namene člena 28(2) Uredbe št. 1924/2006, in sicer dan pred 1. januarjem 2005, spremenila le pravna opredelitev pripravkov iz postopka v glavni stvari.

35

Poleg tega predložitveno sodišče v svoji odločbi navaja, da ocenjuje, da sta izraza „RESCUE TROPFEN“ in „RESCUE NIGHT SPRAY“ zdravstveni trditvi v smislu člena 2(2), točka 5, Uredbe št. 1924/2006 in da je RESCUE blagovna znamka ali trgovsko ime v smislu člena 28(2) te uredbe.

36

Zato se zastavlja vprašanje, ali so pripravki, kot so ti iz postopka v glavni stvari, ki so se pred 1. januarjem 2005 prodajali kot zdravila, po tem datumu pa kot živila, „izdelki“ v smislu člena 28(2) te uredbe.

37

V zvezi s tem je treba poudariti, da je treba pojem „izdelki“ v smislu te določbe razlagati kot da obsega „živila“ v smislu Uredbe št. 1924/2006.

38

Ta uredba, kot je razvidno iz njenega naslova, zadeva prehranske in zdravstvene trditve na živilih. Poleg tega je zlasti iz uvodne izjave 1 in člena 5(1)(b)(i) iste uredbe razvidno, da ta ne razlikuje izrecno med „živili“ in „izdelki“, saj sta ta izraza uporabljena kot sinonima.

39

Glede na to je treba člen 28(2) Uredbe št. 1924/2006 razlagati tako, da se nanaša samo na živila z blagovno znamko ali trgovskim imenom, ki jo oziroma ga je treba šteti za prehransko ali zdravstveno trditev v smislu te uredbe (glej v tem smislu sodbo z dne 18. julija 2013, Green – Swan Pharmaceuticals CR, C‑299/12, EU:C:2013:501, točka 37).

40

Konkretno družbi Ayonnax Nutripharm in Bachblütentreff, grška vlada in Evropska komisija navajajo, da so se pripravki iz postopka v glavni stvari pred 1. januarjem 2005 prodajali kot zdravila in ne kot živila, zato ne morejo spadati na področje uporabe člena 28(2) Uredbe št. 1924/2006.

41

V zvezi s tem je treba poudariti, da člen 2 Uredbe št. 178/2002, na katerega, kar zadeva opredelitev pojma „živila“, napotuje člen 2(1)(a) Uredbe št.° 1924/2006, ne zajema „zdravil“.

42

Zato pripravki iz postopka v glavni stvari, katerih sestava ni bila spremenjena, ne morejo biti in niso mogli biti hkrati „živila“ in „zdravila“.

43

Posledično, če so bili, kot je v bistvu v točki 87 sklepnih predlogov poudaril generalni pravobranilec, pripravki iz postopka v glavni stvari „zdravila“, torej ne morejo spadati na področje uporabe Uredbe št. 1924/2006.

44

Vendar pa iz predložitvene odločbe izhaja, da je predpostavka, na kateri temelji vprašanje Sodišču, drugačna, in sicer, da so ti pripravki objektivno bili „živila“ v smislu te uredbe tako v obdobju, ki je upoštevno z vidika člena 28(2) te uredbe, torej pred 1. januarjem 2005, kot sedaj.

45

V takem primeru je treba pripravke iz postopka v glavni stvari, kot izhaja iz točke 39 te sodbe, opredeliti za „izdelke“ v smislu člena 28(2) Uredbe št. 1924/2006.

46

Ta določba pa se uporablja le za izdelke z blagovno znamko ali trgovskim imenom, „ki so obstajali“ pred 1. januarjem 2005.

47

Glede na besedilo te določbe je treba pojem „ki so obstajali“ razlagati tako, da so ti izdelki morali že pred tem datumom imeti enake materialne lastnosti in biti označeni z isto blagovno znamko ali trgovskim imenom. Iz predložitvene odločbe je razvidno, da to drži v zadevi v glavni stvari.

48

Glede na prej navedene preudarke je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člen 28(2), prvi stavek, Uredbe št. 1924/2006 razlagati tako, da se ta določba uporablja v položaju, v katerem se je živilo z blagovno znamko ali trgovskim imenom pred 1. januarjem 2005 prodajalo kot zdravilo, kasneje pa, z enakimi materialnimi lastnostmi in označeno z isto blagovno znamko ali trgovskim imenom, kot živilo.

Prvo in drugo vprašanje

49

Glede na odgovor na tretje vprašanje in glede na naravo postopka v glavni stvari, katerega cilj je, da se družbi Nelsons takoj odredi opustitev prodajnih dejavnosti, kar zadeva pripravke iz postopka v glavni stvari, na prvo in drugo vprašanje ni treba odgovoriti.

Stroški

50

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški v zvezi s stališči, predloženimi Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

 

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:

 

Člen 28(2), prvi stavek, Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 107/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008, je treba razlagati tako, da se ta določba uporablja v položaju, v katerem se je živilo z blagovno znamko ali trgovskim imenom pred 1. januarjem 2005 prodajalo kot zdravilo, kasneje pa, z enakimi materialnimi lastnostmi in označeno z isto blagovno znamko ali trgovskim imenom, kot živilo.

 

Podpisi


( *1 ) Jezik postopka: nemščina.

Top