EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62015CJ0144

Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 3. marca 2016.
Staatssecretaris van Financiën proti Customs Support Holland BV.
Predhodno odločanje – Skupna carinska tarifa – Kombinirana nomenklatura – Tarifne številke 2304, 2308 in 2309 – Uvrstitev sojinega beljakovinskega koncentrata.
Zadeva C-144/15.

Court reports – general

ECLI identifier: ECLI:EU:C:2016:133

SODBA SODIŠČA (deveti senat)

z dne 3. marca 2016 ( *1 )

„Predhodno odločanje — Skupna carinska tarifa — Kombinirana nomenklatura — Tarifne številke 2304, 2308 in 2309 — Uvrstitev sojinega beljakovinskega koncentrata“

V zadevi C‑144/15,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (nizozemsko vrhovno sodišče) z odločbo z dne 13. marca 2015, ki je prispela na Sodišče 26. marca 2015, v postopku

Staatssecretaris van Financiën

proti

Customs Support Holland BV,

SODIŠČE (deveti senat),

v sestavi K. Likurgos (poročevalec), predsednik senata, C. Vajda, sodnik, in K. Jürimäe, sodnica,

generalni pravobranilec: P. Mengozzi,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

za Customs Support Holland BV A. Jansen in J. Biermasz, odvetnika,

za nizozemsko vlado M. Bulterman in B. Koopman, agentki,

za Evropsko komisijo A. Caeiros in H. Kranenborg, agenta,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago tarifnih številk 2304, 2308 in 2309 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 948/2009 z dne 30. septembra 2009 (UL L 287, str. 1) (v nadaljevanju: KN).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Staatssecretaris van Financiën (državni sekretar za finance) in Customs Support Holland BV v zvezi z uvrstitvijo v okviru KN sojinega beljakovinskega koncentrata, ki se trži pod imenom „Imcosoy 62“ in ki se uporablja kot sestavina krmne mešanice za zelo mlada teleta.

Pravni okvir

KN

3

Carinska uvrstitev blaga, ki je uvoženo v Evropsko unijo, je urejena s KN.

4

Člen 12 Uredbe št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 254/2000 z dne 31. januarja 2000 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 9, str. 357), določa, da Evropska komisija vsako leto sprejme uredbo, ki vsebuje celotno različico KN in carinske stopnje v zvezi z njo, kot izhajajo iz ukrepov, ki jih je sprejel Svet Evropske unije ali Komisija. Ta uredba se objavi v Uradnem listu Evropske unije najpozneje do 31. oktobra in se začne uporabljati 1. januarja naslednje leto. Iz spisa, predloženega Sodišču, je razvidno, da je različica KN, ki se uporablja za dejanski stan v zadevi v glavni stvari, tista, ki se nanaša na leto 2010 in ki izhaja iz Uredbe št. 948/2009.

5

Prvi del KN, ki se nanaša na uvodne določbe, vsebuje Naslov I, ki vsebuje „Splošne določbe“, del A navedenega naslova, ki je naslovljen „Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature“, pa med drugim določa:

„Blago se v [KN] uvršča po naslednjih načelih:

1.

Naslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij so podani zato, da se je laže znajti pri uvrščanju; zaradi pravnih razlogov uvrščanje poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom ali poglavjem in po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk ali opomb.

[…]

3.

Proizvodi, ki bi jih bilo mogoče po pravilu pod točko 2(b) ali iz drugih razlogov na prvi pogled uvrstiti pod dve ali več tarifnih številk, se uvrščajo takole:

(a)

tarifna številka, v kateri je najbolj konkretno ali najbolj natančno poimenovanje za proizvod, ima prednost pred tarifnimi številkami, v katerih je poimenovanje splošnejše. Kadar pa se poimenovanja dveh ali več tarifnih številk nanašajo samo na del materiala ali snovi, vsebovanih v mešanih ali sestavljenih proizvodih, ali samo na del komponent, pripravljenih kot komplet za prodajo na drobno, poimenovanja teh tarifnih številk štejejo za enako konkretna, celo če ima katero izmed njih bolj kompleten in bolj natančen opis proizvoda;

[…]“

6

Drugi del KN vsebuje Poglavje 23, naslovljeno „Ostanki in odpadki živilske industrije; pripravljena krma za živali“, ki vsebuje tarifne številke 2304, 2308 in 2309.

7

Besedilo tarifne številke 2304 KN je tako:

„2304 00 00Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz soje, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov.“

8

Besedilo tarifne številke 2308 KN je tako:

„2308 00Rastlinski materiali in rastlinski odpadki, rastlinski ostanki in stranski proizvodi, v obliki peletov ali ne, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:

[…]

2308 00 90

[…]

– drugo.“

9

Besedilo tarifne številke 2309 KN je tako:

„2309

Pripravki, ki se uporabljajo kot krma za živali:

[…]

2309 90

[…]

– drugo“

[…]

2309 90 31

– – drugo, vključno premiksi:

– – – ki vsebujejo škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 50, 1702 30 90, 1702 40 90, 1702 90 50 in 21069055, ali mlečne proizvode:

– – – – ki vsebujejo škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup:

– – – – – ki ne vsebujejo škroba, ali ki vsebujejo 10 mas. % ali manj škroba:

– – – – – – ki ne vsebujejo mlečnih proizvodov, ali ki vsebujejo manj kot 10 mas. % takih proizvodov“.

10

V skladu z opombo 1 poglavja 23 KN tarifna številka 2309 KN obsega“proizvode, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu, dobljene s predelavo rastlinskih ali živalskih materialov, do te mere, da so izgubili bistvene značilnosti osnovnega materiala , razen rastlinskih odpadkov, rastlinskih ostankov in stranskih proizvodov take predelave“.

Pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema poimenovanj in šifrskih oznak blaga

11

Svet za carinsko sodelovanje, ki je postal Svetovna carinska organizacija (STO), je bil ustanovljen s Konvencijo o vzpostavitvi navedenega sveta, sklenjeno 15. decembra 1950 v Bruslju. Harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS) je pripravila STO in je bil vzpostavljen z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjeno v Bruslju 14. junija 1983, ki je bila skupaj s Protokolom o spremembi z dne 24. junija 1986 v imenu Evropske gospodarske skupnosti potrjena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 288). KN povzema šestmestne tarifne številke in podštevilke HS. Le sedma in osma številka, ki označujeta pododdelke, sta lastni KN.

12

Pojasnjevalne opombe HS pripravi STO v skladu z določbami navedene konvencije.

13

Pojasnjevalna opomba k tarifni številki 2304 HS določa:

„Ta tarifna številka vsebuje oljne pogače in druge trdne ostanke, pridobljene s stiskanjem, topljenjem ali centrifugacijo olja, vsebovanega v sojinih zrnih. Ti ostanki so zelo cenjena krma za živino.

[…]

Pod to tarifno številko ne spadajo:

[…]

(b)

beljakovinski koncentrati, pridobljeni z odstranitvijo nekaterih razoljenih sestavin sojine moke, namenjenih za dodatek k pripravljenim živilom, in teksturirana sojina moka (št. 21.06).“

14

Pojasnjevalna opomba k tarifni številki 2308 HS določa:

„Ta tarifna številka vsebuje proizvode in rastlinske odpadke ter ostanke ali stranske proizvode, pridobljene v industrijskem postopku predelave rastlinskih materialov z namenom izločitve nekaterih sestavin, pod pogojem, da niso vsebovani v drugih, bolj specifičnih tarifnih številkah Nomenklature, in da so primerni za krmo živali.

[…]“

15

Pojasnjevalna opomba k tarifni številki 2309 HS določa:

„Ta tarifna številka vsebuje goste ali sladke krmne pripravke ter krmne pripravke za živino, ki vsebujejo mešanico več hranljivih snovi, namenjenih:

[…]

2.

za dopolnitev krmnih proizvodov na kmetiji z dodajanjem nekaterih organskih ali anorganskih snovi (dopolnilo k krmi);

3.

proizvodnji končne krme ali krmnih dodatkov.

[…]

B.– Pripravki, namenjeni za dopolnitev in uravnoteženje krmil, proizvedenih na kmetiji (‚dopolnilna‘ krma)

Na kmetiji proizvedene snovi običajno vsebujejo malo beljakovin, mineralov in vitaminov. Pripravki, namenjeni odpravi teh pomanjkljivosti, da bi bila krma za živino uravnotežena, sestavljajo na eni strani zgoraj navedene snovi in na drugi strani energetska dopolnila (ogljikovodiki), ki služijo kot osnova za druge sestavine mešanice.

Čeprav je v količinskem smislu sestava teh mešanic zelo podobna pripravkom iz odstavka A, se od teh razlikujejo zaradi relativno visoke vsebnosti nekaterih hranilnih snovi, iz katerih je sestavljena.

[…]

C.– Pripravki, namenjeni proizvodnji ‚popolne‘ ali ‚dopolnilne‘ krme, navedene v odstavkih A in B zgoraj

Na splošno so ti pripravki s tržnim imenom predmešanice kompleksne spojine, sestavljene iz celote elementov, (ki se včasih imenujejo dodatki), katerih lastnosti in razmerja se določajo glede na določeno živinorejsko proizvodnjo. […]

Pod to tarifno številko ne spadajo:

(a)

Zdrob (peleti), sestavljeni bodisi iz ene snovi bodisi iz mešanice snovi, ki pa kot taki spadajo v določeno tarifno številko, četudi vsebujejo vezivno sredstvo (melasa, amilasirane snovi, itd), ki ne presegajo 3 % teže (med drugim št. 07.14, 12.14, 23.01)

[…]

(d)

[rastlinski] odpadki, ostanki in stranski proizvodi št. 23.08.

[…]“

Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje

16

Iz predložitvene odločbe je razvidno, da je Imcosoy 62 sojin beljakovinski koncentrat, ki se pridobiva na podlagi dveh industrijskih postopkov.

17

V skladu s predložitveno odločbo je soja po tem, ko je bila oluščena, zmleta in dušena, najprej vključena v postopek ekstrakcije olja, iz katerega nastane to, čemur se reče moka iz sojinega ekstrakta. Ta moka se nato obdela z etanolom in vodo, da se izloči preostala maščoba in zniža vsebnost drugih sestavin, ki niso beljakovine, predvsem ogljikovih hidratov ali vlaknin, in da se izločijo nekatere škodljive snovi. Tako pridobljen sojin beljakovinski koncentrat ne vsebuje sledi uporabljenega etanola. Sestavljen je zlasti iz beljakovin, ki predstavljajo 62 % teže, in škroba, ki dosega manj kot 10 % teže.

18

V skladu s predložitveno odločbo moka iz sojinega ekstrakta zaradi visoke koncentracije ogljikovih hidratov ni primerna za uporabo kot dodatek h krmni mešanici za zelo mlada teleta, čeprav se uporablja za krmo živine. Sojin beljakovinski koncentrat, pridobljen iz moke iz sojinega ekstrakta, pa je primeren za uporabo kot dodatek h krmni mešanici za zelo mlada teleta, ob upoštevanju, da je koncentracija ogljikovih hidratov in vlaknin v njem znižana.

19

Nizozemska carinska uprava je 7. septembra 2010 na podlagi prošnje, ki jo je vložila družba Customs Support Holland BV, izdala zavezujočo tarifno informacijo, s katero je bil Imcosoy 62 uvrščen pod tarifno podštevilko 2309 90 31 KN.

20

Rechtbank Haarlem (sodišče v Haarlemu), pri katerem je družba Customs Support Holland BV vložila tožbo, je 3. aprila 2012 tožbo razglasilo za utemeljeno, ker je štelo, da je treba Imcosoy 62 uvrstiti pod tarifno podštevilko 2304 00 00 KN. Nizozemska carinska uprava je zoper to sodbo vložila pritožbo pri Gerechtshof Amsterdam (pritožbeno sodišče v Amsterdamu), ki je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Staatssecretaris van Financiën je nato zoper sodbo Gerechtshof Amsterdam vložilo kasacijsko pritožbo pri predložitvenem sodišču.

21

Hoge Raad der Nederlanden (nizozemsko vrhovno sodišče) v predložitveni odločbi meni, da po eni strani tarifna številka 2304 KN zajema le proizvode, ki nastanejo neposredno na podlagi postopka ekstrakcije olj, in da po drugi strani, čeprav moka iz sojinega ekstrakta nastane neposredno na podlagi postopka ekstrakcije olj in je treba zato šteti, da spada pod tarifno številko 2304 KN, pa obdelava moke iz sojinega ekstrakta z namenom pridobitve sojinega beljakovinskega koncentrata ni namenjena ekstrakciji sojinega olja, temveč je namen te obdelave to, da ostanki, ki nastanejo pri tej ekstrakciji, postanejo primerni za posebno uporabo pri živalski krmi. Iz tega sklepa, da je sojin beljakovinski koncentrat predelan v proizvod z drugačno naravo.

22

Predložitveno sodišče meni, da je proizvod mogoče uvrstiti pod tarifno številko 2309 KN le, če je nastal na podlagi dokončne predelave proizvoda, pri tem pa so izključeni zdrob (peleti) ali mešanica enega proizvoda z drugimi. Poleg tega mora biti primeren le za krmo živali.

23

Hoge Raad der Nederlanden (nizozemsko vrhovno sodišče) v zvezi s tem navaja, da je izločitev ogljikovih hidratov, vlaknin in škodljivih snovi iz moke iz sojinega ekstrakta končna predelava, zaradi česar postane tako predelan proizvod primeren za uporabo kot sestavni del krmne mešanice za zelo mlada teleta. Vendar poudarja, da v skladu s pojasnjevalno opombo v zvezi s tarifno številko 2309 HS te tarifne številke ni mogoče uporabiti za proizvod, ki je iz ene same snovi ali iz mešanice različnih snovi, ki kot take spadajo pod eno in isto tarifno številko, niti za stranski proizvod iz tarifne številke 2308 KN. Hoge Raad der Nederlanden (nizozemsko vrhovno sodišče) zato ne izključuje možnosti, da sojin beljakovinski koncentrat, ki ga sestavlja moka iz sojinega ekstrakta, iz katere so bili izločeni nekateri posamezni elementi, ne spada pod tarifno številko 2309 KN.

24

V teh okoliščinah je Hoge Raad der Nederlanden (nizozemsko vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

„1.

Ali je treba tarifno številko 2304 KN razlagati tako, da obsega tudi sojin beljakovinski koncentrat, ki nastane z odstranitvijo preostalih maščob, ogljikovih hidratov (ali vlaknin) in škodljivih snovi iz trdnih ostankov (tako imenovana moka iz sojinega ekstrakta) pridobivanja sojinega olja in postane s to ekstrakcijo primeren za uporabo kot dodatek h krmni mešanici za zelo mlada teleta?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali spada sojin beljakovinski koncentrat, ki se pridobi na način, opisan v prvem vprašanju, potem pod tarifno številko 2308 ali 2309 KN?“

Vprašanji za predhodno odločanje

25

Predložitveno sodišče s svojima vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba KN razlagati tako, da sojin beljakovinski koncentrat, kot je ta iz postopka v glavni stvari, spada pod tarifno številko 2304, 2308 ali 2309 te nomenklature.

26

Za odgovor na ti vprašanji je po eni strani treba poudariti, da splošna pravila za razlago KN določajo, da uvrščanje blaga poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opomb k oddelkom in poglavjem, ker se šteje, da imajo naslovi oddelkov, poglavij ali podpoglavij le indikativno vrednost (glej sodbi Lukoyl Neftohim Burgas, C‑330/13, EU:C:2014:1757, točka 33, in Baby Dan, C‑272/14, EU:C:2015:388, točka 25).

27

Po drugi strani iz ustaljene sodne prakse izhaja, da so zaradi zagotavljanja pravne varnosti in lažjega nadzora odločilno merilo za tarifno uvrščanje blaga na splošno njegove objektivne značilnosti in lastnosti, kot so opredeljene v opisu v tarifni številki KN ter pojasnilih oddelka ali poglavja (glej zlasti sodbi Proxxon, C‑500/04, EU:C:2006:111, točka 21, in Vario Tek, C‑178/14, EU:C:2015:152, točka 21 in navedena sodna praksa).

28

V zvezi s pojasnjevalnimi opombami HS je treba dodati, da so kljub temu, da niso zavezujoče, pomembno sredstvo za enotno uporabo skupne carinske tarife in same po sebi zagotavljajo veljavne elemente za njeno razlago (glej v tem smislu sodbi Kloosterboer Services, C‑173/08, EU:C:2009:382, točka 25, in Agroferm, C‑568/11, EU:C:2013:407, točka 28). Vendar ne morejo spremeniti vsebine opomb h KN (glej v tem smislu sodbo Duval, C‑44/15, EU:C:2015:783, točka 24).

29

Poleg tega je lahko namen uporabe proizvoda objektivno merilo za njegovo uvrstitev, če je z njim neločljivo povezan, kar je mogoče oceniti na podlagi njegovih objektivnih značilnosti in lastnosti (sodbi Swiss Caps, od C‑410/08 do C‑412/08, EU:C:2009:794, točka 29, in Agroferm, C‑568/11, EU:C:2013:407, točka 41).

30

V obravnavanem primeru je treba v zvezi s tarifno številko 2308 KN ugotoviti, da – kot je razvidno iz njenega besedila – gre za preostalo tarifno številko. Ob upoštevanju splošnega pravila 3(a) za razlago KN je zato treba najprej preučiti, ali lahko proizvod, kot je ta iz postopka v glavni stvari, spada pod tarifno številko 2304 ali 2309 KN.

31

V zvezi s tarifno številko 2304 KN je treba, kot je poudarilo predložitveno sodišče, navesti, da Imcosoy 62 ni ostanek v smislu tarifne številke 2304 KN, ki nastane pri operaciji ekstrakcije olja iz sojinih semen, temveč derivat tega ostanka, ki je pridobljen v ločenem in kasnejšem postopku, ki se posebej izvede z namenom proizvodnje tega beljakovinskega koncentrata in v katerem se iz moke iz sojinega ekstrakta izloči del njenih sestavnih elementov.

32

Poleg tega je v pojasnjevalni opombi k tarifni številki 2304 HS pojasnjeno, da so iz te tarifne številke izločeni med drugim beljakovinski koncentrati, ki se pridobijo z odstranitvijo nekaterih razoljenih sestavin moke iz sojinega ekstrakta, namenjenih za dodatek k pripravljenim živilom.

33

Iz predložitvene odločbe pa je, prvič, razvidno, da je Imcosoy 62 beljakovinski koncentrat, ki se uporablja kot sestavni del krme za zelo mlada teleta, in da se ta proizvod pridobiva iz moke iz sojinega ekstrakta v postopku, v katerem so iz njega po eni strani odstranjene preostala maščoba te moke in nekatere škodljive snovi, po drugi strani pa je znižana vsebnost nebeljakovinskih elementov. Iz navedenega je razvidno, da je proizvod iz postopka v glavni stvari beljakovinski koncentrat, ki je pridobljen z odstranitvijo nekaterih sestavin moke iz sojinega ekstrakta in ki je namenjen za dodatek h krmni mešanici.

34

Drugič, moko iz sojinega ekstrakta, iz katere se pridobiva Imcosoy 62, je treba obravnavati kot razoljen proizvod, čeprav je v njem še vedno mogoče zaznati minimalno prisotnost olja (glej v tem smislu sodbo Fancon, 129/81, EU:C:1982:91, točki 10 in 14).

35

To kaže, da beljakovinskega koncentrata, kot je ta v postopku v glavni stvari, ni mogoče uvrstiti pod tarifno številko 2304 KN.

36

Glede tarifne številke 2309 KN je iz sodne prakse Sodišča razvidno, da je treba „pripravo“ v smislu te tarifne številke razumeti kot predelavo proizvoda ali mešanje proizvoda z drugimi proizvodi. Zadevni proizvod, da bi lahko bil uvrščen pod tarifno številko 2309 KN, mora biti po eni strani primeren le za krmo živali, po drugi strani pa mora biti dokončno predelan ali mora nastati z mešanjem različnih snovi (glej po analogiji v zvezi s tarifno številko 2307 skupne carinske tarife iz leta 1965, ki je predhodnica tarifne številke 2309 KN, sodbi Henck, 36/71, EU:C:1972:25, točki 4 in 12, ter van de Poll, 38/72, EU:C:1972:127, točka 5).

37

Iz opisa postopka proizvodnje v predložitveni odločbi je razvidno, da je Imcosoy 62 proizvod, ki je bil dokončno predelan in ki je primeren le za krmo živali.

38

Poleg tega je iz opombe 1 k poglavju 23 KN razvidno, da njena tarifna številka 2309 obsega proizvode, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu, ki so dobljeni s predelavo rastlinskih ali živalskih snovi in ki so izgubili bistvene značilnosti osnovne snovi, razen rastlinskih odpadkov, rastlinskih ostankov in stranskih proizvodov take predelave.

39

Ni pa sporno, da je Imcosoy 62 proizvod iz rastlinske snovi, in sicer iz moke iz sojinega ekstrakta. Poleg tega ga ni mogoče enačiti z odpadki, ostanki ali stranskimi proizvodi postopka proizvodnje moke iz sojinega ekstrakta, saj je ravno pridobitev tega proizvoda cilj tega postopka.

40

Da se sojin beljakovinski koncentrat, kot je Imcosoy 62, lahko uvrsti pod tarifno številko 2309 KN, mora biti proizveden v postopku, v katerem izgubi vse bistvene lastnosti rastlinske snovi, katere derivat je.

41

V zvezi s tem je iz predložitvene odločbe razvidno, da ima postopek predelave moke iz sojinega ekstrakta, v katerem nastane Imcosoy 62, določen zootehnični cilj, saj je njegov namen priprava beljakovinskega koncentrata, ki ga drugače od moke iz sojinega ekstrakta lahko užijejo zelo mlada teleta. Tako je mogoče na podlagi značilnosti in objektivnih lastnosti takega proizvoda in zlasti načrtne odstranitve ali zmanjšanja nekaterih sestavin moke iz sojinega ekstrakta z namenom, da bi ta proizvod postal primeren za krmo nekaterih vrst živali, ugotoviti, da ta proizvod izpolnjuje pogoje za uvrstitev pod tarifno številko 2309 KN.

42

To razlago potrjuje pojasnjevalna opomba k tarifni številki 2309 HS, v skladu s katero ta tarifna številka obsega ravno pripravke, namenjene odpravljanju beljakovinske nezadostnosti osnovne krme za živali.

43

Nazadnje KN ne vsebuje bolj specifične tarifne številke, pod katero bi bilo mogoče uvrstiti pripravek, ki je kot Imcosoy 62 pridobljen iz moke iz sojinega ekstrakta in ki je namenjen le za krmo živali.

44

To kaže, da je treba proizvod, kot je ta v postopku v glavni stvari, uvrstiti pod tarifno številko 2309 KN.

45

Te ugotovitve ni mogoče izpodbiti s pojasnjevalno opombo v zvezi s tarifno številko 2309 HS, iz katere so – kot je navedlo predložitveno sodišče – med drugim izključeni po eni strani zdrob (peleti), sestavljeni bodisi iz ene snovi bodisi iz mešanice snovi, ki pa kot taki spadajo pod določeno tarifno številko, in po drugi strani rastlinski odpadki, rastlinski ostanki in stranski proizvodi iz tarifne številke 2308 HS.

46

V zvezi z, prvič, dejstvom, da so z navedeno pojasnjevalno opombo izključeni zdrob (peleti), sestavljeni bodisi iz ene snovi bodisi iz mešanice snovi, ki kot taki spadajo pod določeno tarifno številko, je treba navesti, da je Imcosoy 62 sestavljen zlasti iz beljakovin in škroba, tako da tega proizvoda ni mogoče šteti za zdrob (pelete), sestavljene le iz ene snovi. Proizvoda Imcosoy 62 tudi ni mogoče opredeliti kot zdrob (pelete), sestavljene iz mešanice snovi, ki kot taka spada pod določeno tarifno številko. Res je, da je ta proizvod derivat moke iz sojinega ekstrakta, ki kot taka spada pod tarifno številko 2304 KN (sodba Fancon, 129/81, EU:C:1982:91, točka 15). Vendar ta derivat ne vsebuje vseh sestavin moke iz sojinega ekstrakta in ga ni mogoče uvrstiti pod tarifno številko 2304 KN iz razlogov, naštetih v točkah od 31 do 35 te sodbe.

47

V zvezi z, drugič, dejstvom, da so z isto pojasnjevalno opombo izključeni rastlinski odpadki, rastlinski ostanki in stranski proizvodi iz tarifne številke 2308 HS, je treba navesti, da pojasnjevalne opombe k HS – drugače od opombe 1 k poglavju 23 KN, s katero so iz tarifne številke 2309 KN izključeni le rastlinski odpadki, rastlinski ostanki in stranski proizvodi, ki so nastali v postopku, ki je namenjen proizvodnji proizvoda, vključenega pod to tarifno številko – niso zavezujoče. Kot je bilo navedeno v točki 39 te sodbe, pa se taka izključitev ne more nanašati na beljakovinski koncentrat, kot je Imcosoy 62.

48

Poleg tega dejstvo, da je tarifna številka 2308 HS rezidualna, nasprotuje temu, da bi se proizvod, ki povsem ustreza bolj podrobni tarifni številki HS in KN – kot je to v primeru proizvoda Imcosoy 62 glede na tarifno številko 2309 KN, ob upoštevanju, da se uporablja izključno za krmo živali – uvrstil pod tarifno številko 2308 KN.

49

Zato je treba na postavljeni vprašanji odgovoriti, da je treba KN razlagati tako, da sojin beljakovinski koncentrat, kot je ta iz postopka v glavni stvari, spada pod tarifno številko 2309 te nomenklature.

Stroški

50

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

 

Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo:

 

Kombinirano nomenklaturo iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 948/2009 z dne 30. septembra 2009, je treba razlagati tako, da sojin beljakovinski koncentrat, kot je ta iz postopka v glavni stvari, spada pod tarifno številko 2309 te nomenklature.

 

Podpisi


( *1 ) Jezik postopka: nizozemščina.

Top