1

Tožeče stranke, družbe SolarWorld AG, Brandoni solare SpA in Solaria Energia y Medio Ambiente, SA, so evropski proizvajalci fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov.

2

Združenje evropskih proizvajalcev fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov, EU ProSun, je 25. julija 2012 pri Komisiji vložilo pritožbo glede praks dampinga v zvezi z uvozom teh izdelkov, poslanih iz Kitajske.

3

Komisija je 6. septembra 2012 objavila obvestilo o začetku protidampinškega postopka v zvezi z uvozom fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic in rezin) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL C 269, str. 5).

4

Tožeče stranke so sodelovale v tem postopku.

5

Komisija je 8. novembra 2012 objavila obvestilo o začetku protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic in rezin) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL C 340, str. 13).

6

Komisija je 4. junija 2013 sprejela Uredbo (EU) št. 513/2013 o uvedbi začasnih protidampinških dajatev na uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic in rezin) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani ter o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2013 ter o uvedbi registracije tega uvoza s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki je od tam poslan (UL L 152, str. 5).

7

Tožba za razglasitev ničnosti Uredbe št. 513/2013 je bila zavržena s sklepom z dne 14. aprila 2015, SolarWorld in Solsonica/Komisija (T‑393/13, EU:T:2015:211), zoper katerega je bila vložena pritožba, ki jo Sodišče še obravnava (zadeva C‑312/15 P).

8

Kitajska gospodarska zbornica za uvoz in izvoz strojev in elektronskih izdelkov (v nadaljevanju: CCCME) je z dopisom Komisiji z dne 27. julija 2013 v okviru protidampinške preiskave predložila ponudbo o skupni zavezi več kitajskih proizvajalcev izvoznikov. V bistvu je v njihovem in svojem imenu predlagala uporabo minimalnih uvoznih cen za fotonapetostne module in za vsakega od njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic in rezin) do določene letne ravni uvoza (v nadaljevanju: minimalne uvozne cene).

9

29. julija 2013 je bila objavljena izjava komisarja za trgovino (MEMO/13/730) o sporazumni rešitvi v zadevi v zvezi s solarnimi paneli, v kateri sta si nasprotovali Evropska unija in Kitajska.

10

Potem ko je Komisija 29. julija 2013 predložila nezaupno različico ponudbe o zavezi, je združenje EU ProSun 1. avgusta 2013 predložilo stališča o tej ponudbi.

11

Komisija je 2. avgusta 2013 sprejela Sklep 2013/423/EU o sprejetju zaveze, ponujene v okviru protidampinškega postopka v zvezi z uvozom fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic in rezin) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani (UL L 209, str. 26), ki jo je ponudila skupina sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, naštetih v Prilogi k navedenemu sklepu, v dogovoru s CCCME.

12

V točkah 5 in 6 obrazložitve Sklepa 2013/423 je navedeno, da so se kitajski proizvajalci izvozniki, našteti v Prilogi k temu sklepu, zavezali, da bodo upoštevali minimalne uvozne cene za fotonapetostne module in vsakega od njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic in rezin), ter da so predlagali, da zagotovijo, da se obseg uvoza, opravljenega v okviru zaveze, določi na letni ravni, ki približno ustreza njihovi uspešnosti na trgu v času podaje ponudbe. Poleg tega iz točke 8 obrazložitve Sklepa 2013/423 še izhaja, da se bo za uvoz nad navedeno letno ravnjo pobirala začasna protidampinška dajatev.

13

Uredba Komisije (EU) št. 748/2013 z dne 2. avgusta 2013 o spremembi Uredbe št. 513/2013 (UL L 209, str. 1) je bila sprejeta, da bi se upošteval Sklep 2013/423. Med drugimi spremembami je bil z njo v Uredbo št. 513/2013 vstavljen člen 6, ki določa, da je uvoz izdelkov, ki so deklarirani za sprostitev v prosti promet in jih zaračunajo družbe, katerih zaveze je Komisija sprejela in katerih imena so našteta v Prilogi k Sklepu 2013/423, oproščen začasne protidampinške dajatve, ki jo uvaja člen 1 Uredbe št. 513/2013, če so izpolnjeni nekateri pogoji.

14

CCCME je z dopisom z dne 25. septembra 2013 v svojem imenu in kot zastopnica proizvajalcev izvoznikov, katerih prvotna ponudba o zavezi je bila sprejeta, Komisiji najprej predlagala, naj sprejme pogoje te zaveze, da bi tako odpravili tudi škodljive učinke uvoza, za katerega se uporabljajo subvencije. Nato ji je kot zastopnica nekaj dodatnih proizvajalcev izvoznikov predlagala, naj te vključi na seznam podjetij, katerih ponudbo o zavezi je sprejela. Nazadnje jo je še obvestila, da predlaga revizijo zaveze tako, da se upošteva izključitev rezin s področja preiskave.

15

Komisija je z dopisom z dne 24. oktobra 2013 združenje EU ProSun obvestila, da je v nezaupnem spisu mogoč dostop do osnutka sklepa o potrditvi sprejetja zaveze, ponujene v okviru protidampinškega in protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani, ter do nezaupne različice spremenjene ponudbe o zavezi. Združenje EU ProSun je bilo pozvano, naj morebitna stališča predloži v 10 dnevih. Poleg tega je Komisija odgovorila na stališča, ki jih je združenje EU ProSun predložilo v postopku. Med drugim ga je obvestila, da so njene službe pri preučitvi, ali spremenjena zaveza zagotavlja enako zaščito kot protidampinške pristojbine ad valorem, uporabile „različne metodologije, vire in kazalnike“.

16

Komisija je sprejela Izvedbeni sklep 2013/707/EU z dne 4. decembra 2013 o potrditvi sprejetja zaveze, ponujene v okviru protidampinškega in protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani, za obdobje uporabe dokončnih ukrepov (UL L 325, str. 214).

17

Iz točke 4 obrazložitve Izvedbenega sklepa 2013/707 izhaja, da je Komisija po sprejetju začasnih protidampinških ukrepov nadaljevala s preiskavo dampinga, škode in interesa Unije ter vzporednim protisubvencijskim postopkom ter da so bile rezine izključene iz obeh preiskav in zato torej tudi s področja uporabe dokončnih ukrepov.

18

V točki 5 obrazložitve Izvedbenega sklepa 2013/707 je navedeno, da je protidampinška preiskava potrdila začasne ugotovitve glede škodljivega dampinga.

19

Iz točk od 7 do 10 obrazložitve in člena 1 Izvedbenega sklepa 2013/707 izhaja, da so po dokončnem razkritju ugotovitev protidampinške in protisubvencijske preiskave kitajski proizvajalci izvozniki skupaj s CCCME predložili uradno obvestilo o spremembi svoje prvotne ponujene zaveze. Ta sprememba zaveze se je nanašala na izključitev rezin iz preiskave, sodelovanje določenega števila dodatnih proizvajalcev izvoznikov pri tej zavezi in razširitev pogojev zaveze, da se odpravijo tudi škodljivi učinki subvencioniranega uvoza.

20

Tožba za razglasitev ničnosti Sklepa 2013/423 in Izvedbenega sklepa 2013/707 je bila zavržena s sklepom z dne 14. januarja 2015, SolarWorld in drugi/Komisija (T‑507/13, ZOdl., EU:T:2015:23), zoper katerega je bila vložena pritožba, ki jo obravnava Sodišče (zadeva C‑142/15 P).

21

Dokončne ugotovitve preiskave so navedene v Izvedbeni uredbi Sveta EU št. 1238/2013 z dne 2. decembra 2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve na uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani (UL L 325, str. 1, v nadaljevanju: končna uredba).

22

Člen 1 končne uredbe določa, da se uvede dokončna protidampinška dajatev na uvoz fotonapetostnih modulov ali panelov iz kristalnega silicija in vrste celic, ki se uporabljajo v fotonapetostnih modulih ali panelih iz kristalnega silicija, ki so uvrščeni pod nekatere oznake carinske nomenklature, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani.

23

V skladu s členom 3(1) končne uredbe, ki se nanaša na nekatere izdelke, katerih oznake so določene glede na carinsko nomenklaturo, ki jih zaračunajo družbe, katerih zaveze je Komisija sprejela in katerih imena so našteta v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2013/707, je uvoz izdelkov, deklariranih za sprostitev v prosti promet, pod nekaterimi pogoji oproščen protidampinške dajatve, uvedene s členom 1 navedene uredbe.

24

Člen 3(2) končne uredbe določa, da carinski dolg nastane v trenutku sprejema deklaracije za sprostitev v prosti promet, kadar koli se v zvezi z uvozom ugotovi, da ni izpolnjen eden ali več pogojev iz člena 3(1) ali ko Komisija umakne sprejetje zaveze.

25

Tožeče stranke so v sodnem tajništvu Splošnega sodišča to tožbo vložile 28. februarja 2014.

26

Tožeče stranke so 31. marca 2014 z ločenim aktom v sodnem tajništvu Splošnega sodišča na podlagi člena 278 PDEU ter člena 104 in naslednjih Poslovnika Splošnega sodišča z dne 2. maja 1991 vložile predlog za odlog izvršitve člena 3 končne uredbe, dokler Splošno sodišče vsebinsko ne odloči o tej tožbi.

27

Predsednik Splošnega sodišča je s sklepom z dne 23. maja 2014, SolarWorld in drugi/Svet (T‑141/14 R, EU:T:2014:281), zavrnil predlog za izdajo začasne odredbe zaradi neobstoja nujnosti.

28

Komisija je z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 15. aprila 2014, predlagala, naj se ji dovoli intervencija v podporo predlogom Sveta Evropske unije. Svet in tožeče stranke so 30. aprila oziroma 15. maja 2014 predložili pisna stališča.

29

S sklepom predsednika petega senata Splošnega sodišča z dne 4. junija 2004 je bila Komisiji dovoljena intervencija.

30

Canadian Solar Manufacturing (Changshu), Inc., Canadian Solar Manufacturing (Luoyang), Inc., Csi Cells Co. Ltd, in Csi Solar Power (China), Inc. (v nadaljevanju: za vse skupaj: skupina Canadian Solar) ter Canadian Solar EMEA GmbH so v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 20. junija 2014 vložile predlog za intervencijo v podporo predlogom Sveta. Komisija, Svet in tožeče stranke so 17. julija, 22. julija oziroma 8. avgusta 2014 predložili pisna stališča.

31

CCCME je z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 20. junija 2014, predlagala, naj se ji dovoli intervencija v podporo predlogom Sveta. Komisija, Svet in tožeče stranke so 17. julija, 22. julija oziroma 8. avgusta 2014 predložili pisna stališča.

32

Skupini Canadian Solar in CCCME je bila s sklepoma petega senata Splošnega sodišča z dne 28. novembra 2014 dovoljena intervencija, predlog za intervencijo, ki ga je vložila družba Canadian Solar EMEA GmbH, pa je bil zavrnjen z obrazložitvijo, da ta družba ni dokazala interesa za rešitev spora.

33

Tožeče stranke so z aktoma, vloženima v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 8. avgusta in 6. novembra 2014, predlagale, naj se nekateri elementi iz tožbe in njenih prilog ter iz odgovora na tožbo, replike in duplike v odnosu do skupine Canadian Solar in CCCME obravnavajo zaupno. CCCME je navedla, da temu ne nasprotuje. Skupina Canadian Solar ni predložila stališč.

34

Svet je z aktom, vloženim v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 22. septembra 2015, predlagal, naj se ta tožba za namene ustnega postopka in odločbe, s katero bo končan postopek, združi z zadevo T‑142/14, SolarWorld in drugi/Svet. Tožeče stranke so pisna stališča o tem predlogu predložile 13. oktobra 2015.

35

Skupina Canadian Solar je z aktom, vloženim 23. novembra 2015 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča, izjavila, da umika intervencijo v tej zadevi. Komisija in Svet sta v dopisih, predloženih sodnemu tajništvu Splošnega sodišča 7. oziroma 9. decembra 2015, navedla, da nimata nobenega stališča glede umika skupine Canadian Solar. Niti tožeče stranke niti CCCME niso predložile stališč.

36

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

37

Svet Splošnemu sodišču predlaga, naj:

38

Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:

39

CCCME Splošnemu sodišču predlaga, naj:

40

Skupina Canadian Solar Splošnemu sodišču predlaga, naj:

41

V skladu s členom 129 Poslovnika lahko Splošno sodišče na predlog sodnika poročevalca po uradni dolžnosti in po opredelitvi glavnih strank kadar koli z obrazloženim sklepom odloči, ali morda niso izpolnjene absolutne procesne predpostavke.

42

V obravnavani zadevi Splošno sodišče meni, da je na podlagi listin v spisu dejansko stanje dovolj razjasnjeno, zato je menilo, da je treba odločiti, ne da bi nadaljevalo postopek.

43

Svet, ki sicer ni vložil ugovora nedopustnosti, ob podpori intervenientk navaja dva razloga za nedopustnost tožbe. Prvič, izpodbijane določbe naj ne bi bilo mogoče ločiti od končne uredbe. Drugič, tožeče stranke naj ne bi bile procesno upravičene v smislu člena 263 PDEU, saj naj se akt nanje ne bi niti neposredno niti posamično nanašal, prav tako pa naj se za priznanje procesnega upravičenja ne bi mogle sklicevati na možnost, določeno z zadnjim delom zadnjega stavka četrtega odstavka člena 263 PDEU.

44

Uvodoma je treba opozoriti, da tožeče stranke predlagajo, naj se za nično razglasi le izpodbijana določba, tj. člen 3 končne uredbe. Izpodbijana določba v odstavku 1 določa, da Svet uvoz nekaterih izdelkov, katerih oznake so določene glede na carinsko nomenklaturo, ki jih zaračunajo družbe, katerih zaveze je Komisija sprejela in katerih imena so našteta v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2013/707, pod nekaterimi pogoji oprosti plačila protidampinške dajatve, ki jo določa člen 1 navedene uredbe.

45

Še zlasti je treba preučiti prvi navedeni razlog za nedopustnost, tj. neločljivo povezanost izpodbijane določbe z zadevno uredbo.

46

Svet, ki ga podpirata Komisija in CCCME, trdi, da je izpodbijana določba neločljivo povezana s preostankom končne uredbe in da je od nje ni mogoče ločiti, saj bi z razglasitvijo ničnosti te določbe spremenili samo bistvo uredbe. Končna uredba naj bi temeljila na gospodarskem učinku povezave sprejetih ukrepov. Če bi protidampinške dajatve razširili na celoten uvoz, bi se ukrep precej razlikoval od sprejetega ukrepa, sploh pa ni gotovo, ali bi bila uredba o vzpostavitvi protidampinških dajatev za celoten uvoz sprejeta. Svet v dupliki tožečim strankam očita, da niso upoštevale dejstva, da bi se zaradi razglasitve ničnosti izpodbijane določbe bistveno povečalo število uvoženih izdelkov, za katere bi se pobirale protidampinške dajatve, s tem pa bi se delna vzpostavitev protidampinških dajatev spremenila v popolno vzpostavitev teh dajatev, kar bi privedlo do bistvene spremembe končne uredbe.

47

Tožeče stranke menijo, da se lahko vsi členi končne uredbe uporabljajo brez izpodbijane določbe in da niso dvoumni, zato njihova razlaga s sklicevanjem na točke obrazložitve te uredbe ni potrebna. Pri tem vztrajajo, da ni v končni uredbi nikjer določeno, da je naložitev protidampinških dajatev odvisna od izpodbijane določbe, saj je to, da se za neko raven uvoza uporabijo minimalne uvozne cene, brezpredmetno za presojo, ali je izpodbijano določbo mogoče ločiti od uredbe. Menijo še, da na ta vidik ne vpliva volja kitajskih proizvajalcev izvoznikov, saj, nasprotno, naložitev protidampinških dajatev ni odvisna od sporazuma zadevnih proizvajalcev izvoznikov, zaveza, ki jo ponujajo, pa je odvisna od soglasja Komisije. Navajajo, da ponujena zaveza ni bila pogoj za sprejetje končne uredbe.

48

Iz sodne prakse izhaja, da je razglasitev delne ničnosti akta Unije mogoča samo takrat, kadar so elementi, katerih ničnost se zahteva, ločljivi od preostalega akta (sodbe z dne 10. decembra 2002, Komisija/Svet, C‑29/99, Recueil, EU:C:2002:734, točka 45; z dne 30. septembra 2003, Nemčija/Komisija, C‑239/01, Recueil, EU:C:2003:514, točka 33, in z dne 24. maja 2005, Francija/Parlament in Svet, C‑244/03, ZOdl., EU:C:2005:299, točka 12).

49

Prav tako je bilo že večkrat razsojeno, da tej zahtevi po ločljivosti ni zadoščeno, če bi bila posledica delne ničnosti akta ta, da bi bilo spremenjeno njegovo bistvo (glej zgoraj v točki 48 navedeno sodbo Francija/Parlament in Svet, EU:C:2005:299, točka 13; glej v tem smislu tudi zgoraj v točki 48 navedeni sodbi Komisija/Svet, EU:C:2002:734, točka 46, in Nemčija/Komisija, EU:C:2003:514, točka 34).

50

Nadalje je bilo že razsojeno, da gre pri vprašanju, ali razglasitev delne ničnosti spreminja bistvo izpodbijanega akta, za objektivno merilo in ne subjektivno, ki bi bilo povezano s politično voljo organa, ki je zadevni akt sprejel (zgoraj v točki 48 navedeni sodbi Nemčija/Komisija, EU:C:2003:514, točka 37; Francija/Parlament in Svet, EU:C:2005:299, točka 14, in sodba z dne 30. marca 2006, Španija/Svet, C‑36/04, ZOdl., EU:C:2006:209, točka 14).

51

Poleg tega je treba za preverjanje ločljivosti določb, katerih razglasitev ničnosti se predlaga, preučiti obseg navedenih določb, zato da bi bilo mogoče presoditi, ali bi razglasitev njihove ničnosti spremenila duha in vsebino akta, katerega del so (glej v tem smislu sodbo z dne 29. marca 2012, Komisija/Estonija, C‑505/09 P, ZOdl., EU:C:2012:179, točka 112, in sklep z dne 11. decembra 2014, Carbunión/Svet, C‑99/14 P, EU:C:2014:2446, točka 30).

52

Vprašanje, ali je mogoče izpodbijano določbo ločiti od preostanka izpodbijane uredbe in ali je torej lahko predmet ničnostne tožbe, je treba preučiti ob upoštevanju zgoraj navedenega.

53

Prvič, ugotoviti je treba, da se Svet in Komisija strinjata s tožečimi strankami glede učinkov razglasitve ničnosti izpodbijane določbe na končno uredbo. Zaradi take razglasitve ničnosti bi se protidampinške dajatve uporabljale za vse uvožene izdelke kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so ponudili zavezo, sprejeto z Izvedbenim sklepom 2013/707. V členu 2 ponudbe o zavezi z dne 27. julija 2013, ki jo je predložila CCCME, je predvidena določitev minimalnih uvoznih cen za module in celice do določene letne ravni, v členu 2.2 pa je dodatno pojasnjeno, da se za prodajo zadevnih izdelkov, za katere se ne uporablja zaveza, v Uniji obračunava protidampinška dajatev. Člen 1(2) končne uredbe določa posebne stopnje protidampinške dajatve za poimensko navedene kitajske proizvajalce izvoznike, od katerih so praktično vsi pristopili k sprejeti zavezi, in različne stopnje za tri sklope neidentificiranih družb.

54

Drugič, ugotoviti je treba, da bi razglasitev ničnosti izpodbijane določbe povzročila spremembo učinkov končne uredbe, saj uvoz zadevnih izdelkov, ki jih odpošljejo kitajski proizvajalci izvozniki, ki so pristopili k zavezi, ne bi bil več do določene letne ravni oproščen protidampinških dajatev, določenih s členom 1(2) te uredbe. Po preučitvi obsega izpodbijane določbe lahko ugotovimo, da bi se z ugoditvijo predlogu za razglasitev ničnosti te določbe spremenila duh in bistvo končne uredbe (glej v tem smislu zgoraj v točki 51 navedeno sodbo Komisija/Estonija, EU:C:2012:179, točka 112, in zgoraj v točki 51 navedeni sklep Carbunión/Svet, EU:C:2014:2446, točka 30).

55

Izpodbijana določba namreč poimensko navedenim gospodarskim subjektom do določene količinske omejitve priznava oprostitev plačila protidampinške dajatve, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa. Z razglasitvijo ničnosti izpodbijane določbe in posledično odpravo oprostitve plačila pristojbin, ki je bila priznana do te količinske omejitve, bi protidampinškim dajatvam podelili širši obseg, kot izhaja iz končne uredbe, kot jo je sprejel Svet, saj bi se v tem primeru navedene dajatve uporabljale za celoten uvoz zadevnih izdelkov, poslanih iz Kitajske, medtem ko se na podlagi te uredbe kot celote te dajatve uporabljajo le za uvožene izdelke, ki jih odpošljejo kitajski izvozniki, ki niso pristopili k zavezi, ki jo je sprejela Komisija z Izvedbenim sklepom 2013/707, tj. za uvoz, ki po navedbah strank znaša 30 % celotnega uvoza zadevnih izdelkov. Tak rezultat bi pomenil spremembo bistva akta, katerega del je določba, za katero se predlaga razglasitev ničnosti, torej končne uredbe.

56

V določenem obsegu je mogoče posledice razglasitve ničnosti izpodbijane določbe primerjati s posledicami, ki jih je sodišče Unije upoštevalo, ko je odločilo, da določb, za katere se je predlagala razglasitev ničnosti, ni mogoče ločiti od preostanka aktov, katerih del so bile.

57

Prvič, na podlagi take predpostavke je Sodišče kot nedopustno zavrglo tožbo zoper določbo direktive o popolni prepovedi oglaševanja tobačnih izdelkov, in sicer z obrazložitvijo, da bi razglasitev ničnosti povzročila spremembo popolne prepovedi oglaševanja v delno prepoved (sodba z dne 5. oktobra 2000, Nemčija/Parlament in Svet, C‑376/98, Recueil, EU:C:2000:544, točka 117). Drugič, na podlagi take predpostavke je Splošno sodišče kot nedopustno zavrglo tožbo zoper vpis območja kot za Skupnost pomembno območje v prilogo k direktivi, ker se je zaradi vpisa to območje razširilo na ozemeljske vode Gibraltarja, in sicer z obrazložitvijo, da bi morali zaradi razglasitve ničnosti spremeniti površino za Skupnost pomembnega območja in torej bistvo odločbe o vpisu (sklep z dne 24. maja 2011, Government of Gibraltar/Komisija, T‑176/09, EU:T:2011:239, točke od 38 do 41, ki je bil potrjen s sklepom z dne 12. julija 2012, Government of Gibraltar/Komisija,C‑407/11 P, EU:C:2012:464, točke od 30 do 35). Tretjič, na podlagi take predpostavke je Splošno sodišče kot nedopustno zavrglo tožbo zoper določbe direktive o vpisu aktivne snovi v prilogo k direktivi o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet, in sicer z obrazložitvijo, da bi se zaradi razglasitve ničnosti vpis snovi, omejen na določeno časovno obdobje in določene kulturne rastline, spremenil v časovno neomejen vpis za vse kulturne rastline, zato je Splošno sodišče upoštevalo cilje ureditve odobritve dajanja fitofarmacevtskih sredstev v promet ter ugotovilo, da so izpodbijane omejitve nujni in bistveni pogoji za vpis snovi v zadevno prilogo (sodba z dne 12. aprila 2013, Du Pont de Nemours (France) in drugi/Komisija, T‑31/07, EU:T:2013:167, točka 85). Četrtič, na podlagi take predpostavke je Sodišče kot nedopustno zavrglo tožbo zoper določbe sklepa o državni pomoči, in sicer z obrazložitvijo, da bi se zaradi razglasitve ničnosti časovno omejeno sprejetje pomoči podjetjem spremenilo v časovno neomejeno sprejetje te pomoči (zgoraj v točki 51 navedeni sklep Carbunión/Svet, EU:C:2014:2446, točka 31). Položaji, ki bi nastali zaradi razglasitve ničnosti izpodbijanih določb v teh različnih zadevah, so podobni položaju, ki bi nastal zaradi razglasitve ničnosti izpodbijane določbe.

58

Če bi namreč sodišče Unije razglasilo ničnost tako izpodbijanih določb, bi se s tem spremenilo področje uporabe ukrepov iz aktov, ki so vsebovali določbe, izpodbijane z ničnostnimi tožbami. Zato je menilo, da bi spremembe, ki bi jih povzročila razglasitev ničnosti tako izpodbijanih določb, vplivale na samo bistvo aktov, ki so jih vsebovali.

59

Torej ob upoštevanju spremembe bistva končne uredbe, ki bi jo povzročila razglasitev ničnosti izpodbijane določbe, s katero bi odpravili oprostitev plačila protidampinških dajatev, priznano za uvoz izdelkov kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so pristopili k zavezi, ki jo je sprejela Komisija, izpodbijane določbe ni mogoče ločiti od preostanka te uredbe.

60

Tretjič, ugotoviti je treba, da s trditvami tožečih strank, predstavljenimi v točki 47 zgoraj, ni mogoče izpodbiti sklepa v zvezi z neločljivo povezanostjo izpodbijane določbe. Vprašanje, ali se lahko vsi členi končne uredbe uporabljajo brez izpodbijane določbe, namreč ne vpliva na presojo obsega spremembe te uredbe v primeru razglasitve ničnosti te določbe, prav ta presoja pa je preizkus, ki ga je treba opraviti, da bi se ugotovilo, ali je bistvo pravnega akta, ki vsebuje določbe, katerih razglasitev ničnosti se predlaga, spremenjeno. Enako velja za trditev, da členi končne uredbe niso dvoumni, zaradi česar naj njihova razlaga s sklicevanjem na točke obrazložitve ne bi bila potrebna, pa tudi za dejstvi, da nič v končni uredbi ne določa, da je naložitev protidampinških dajatev odvisna od izpodbijane določbe, in da ponujena zaveza ni bila pogoj za sprejetje končne uredbe. Z nobeno od teh trditev ni mogoče omajati sklepa Splošnega sodišča iz točke 55 zgoraj, iz katere je razvidno, da bi z razglasitvijo ničnosti izpodbijane določbe protidampinškim dajatvam, določenim s členom 1(2) končne uredbe, podelili širši obseg, kot izhaja iz uporabe te uredbe, kot jo je sprejel Svet, s tem pa bi nedvomno spremenili bistvo končne uredbe.

61

Torej je treba tožbo zavreči kot nedopustno, saj izpodbijane določbe ni mogoče ločiti od končne uredbe. Zato ni treba odločiti niti o predlogu za združitev te tožbe z zadevo T‑507/13, SolarWorld in drugi/Komisija, in z zadevo T‑142/14, SolarWorld in drugi/Svet, niti o predlogu za sprejetje ukrepov procesnega vodstva zaradi preučitve, ali je intervencija skupine Canadian Solar še dopustna.

62

V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Tožeče stranke niso uspele, zato se jim v skladu s predlogi Sveta naloži plačilo stroškov, tudi tistih v zvezi s postopkom za izdajo začasne odredbe.

63

V skladu s členom 136(1) in (4) Poslovnika se stranki, ki umakne tožbo ali predlog, naloži plačilo stroškov, če druga stranka v stališčih glede umika to predlaga, če o stroških ni nobenega predloga, pa nosi vsaka stranka svoje.

64

Ker ni bil predložen noben predlog glede stroškov v zvezi s predlogom skupine Canadian Solar za intervencijo, je treba odločiti, da ta nosi svoje stroške in da vsaka stranka nosi svoje stroške v zvezi s predlogom za intervencijo.

65

Na podlagi člena 138(1) Poslovnika države članice in institucije, ki so intervenirale v postopku, nosijo svoje stroške. Torej je treba odločiti, da Komisija nosi svoje stroške.

66

V skladu s členom 138(3) Poslovnika lahko Sodišče intervenientu, ki ni eden od subjektov iz odstavkov 1 in 2 istega člena, naloži, da nosi svoje stroške. Torej je treba odločiti, da CCCME nosi svoje stroške.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat)

sklenilo:

V Luxembourgu, 1. februarja 2016.