16.2.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 56/24

—

ugotovi dopustnost ničnostne tožbe;

—

odločbo Evropske komisije Ares (2014) 3142109 z dne 24. septembra 2014 razglasi za nično v delu, v katerem je tožeči stranki zavrnjen popoln dostop do zahtevanih dokumentov, razen prikritih osebnih podatkov, ki jih vsebuje;

—

Komisiji naloži plačilo stroškov tožeče stranke v tem postopku.

1.

Prvi tožbeni razlog: Komisija je kršila svojo dolžnost navedbe razlogov, ker ni – za vsak dokument – pojasnila, katero upoštevno izjemo iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (v nadaljevanju: Uredba o preglednosti) je uporabila in na podlagi katerih dejanskih okoliščin in preudarkov. S tem, da je različne razloge za zavrnitev (varstvo sodnih postopkov, pravnih nasvetov in postopek odločanja) utemeljila z enakimi splošnimi argumenti, Komisija ni navedla razlogov, zaradi katerih naj bi razkritje zahtevanih dokumentov „konkretno in dejansko“ ogrozilo vse od navedenih interesov. Natančneje, v izpodbijani odločbi ni pojasnjeno, ali se utemeljitev, ki je navedena za vsako ustrezno zavrnitev, nanaša na „sodne postopke“ ali na „pravne nasvete“.

2.

Drugi tožbeni razlog: Komisija je kršila člen 4(2), druga alinea, Uredbe o preglednosti s tem, da ni pojasnila, kako naj bi razkritje v vsakem primeru „konkretno in dejansko“ oslabilo varstvo „pravnih nasvetov“ in „sodnih postopkov“. V zvezi z varstvom „pravnih nasvetov“ so bile abstraktne utemeljitve Komisije v sodni praksi zavrnjene in Komisija ne daje konkretnih pojasnil o tem, zakaj naj bi v tem primeru popolno razkritje zahtevanih dokumentov konkretno in dejansko oslabilo varstvo pravnih nasvetov. Tudi v zvezi s „sodnimi postopki“ Komisija ni konkretno pojasnila, zakaj naj bi razkritje „konkretno in dejansko“ oslabilo varstvo „sodnih postopkov“.

3.

Tretji tožbeni razlog: Komisija je kršila oba pododstavka člena 4(3) Uredbe o preglednosti s tem, da ni pojasnila, kako naj bi razkritje konkretno in dejansko oslabilo varstvo „postopka odločanja“. V zvezi s prvim pododstavkom člena 4(3) Uredbe o preglednosti Komisija ni opredelila „postopka odločanja“, ki bi ga bilo še vedno mogoče šteti za „visečega“, in ni pokazala, kako naj bi razkritje konkretno in dejansko oslabilo njen postopek odločanja. V zvezi z drugim pododstavkom te določbe Komisija ni dokazala, da so zahtevani dokumenti „mnenja“ v smislu tega pododstavka, in a fortiori, da je nevarnost, da bo razkritje konkretno in dejansko oslabilo postopek odločanja, resna v strožjem smislu tega pododstavka.