13.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 361/4

1.

Ali mora v skladu z Direktivo 93/13/EGS (1) nacionalno sodišče, pri katerem je vložen ugovor zoper prisilno izvršbo, ki temelji na kreditni pogodbi v zvezi z izdajo kreditne kartice vrste American Expres Gold, v primeru, v katerem je bila prisilna izvršba odrejena v nenavzočnosti potrošnika, takoj ko ima na voljo za to potrebne dejanske in pravne elemente, po uradni dolžnosti presoditi tudi nedovoljenost provizij, določenih v zadevni pogodbi: (a) – provizije za izdajo kartice; (b) – provizije za letno vodenje kartice; (c) – provizije za letno vodenje dodatne kartice; (d) – provizije za podaljšanje kartice; (e) – provizije za zamenjavo kartice; (f) – provizije za spremembo PIN-a; (g) – provizije za gotovinski dvig z bankomata in okenc (lastne banke ali drugih bank v Romuniji ali tujini); (h) – provizije za plačilo blaga in/ali storitev trgovcev v tujini ali v Romuniji; (i) – provizije za tiskanje in pošiljanje izpiskov stanja računa; (j) – provizije za vpogled v stanje računa prek bankomata; (k) – provizije za plačilno zamudo; (l) – provizije za prekoračitev kreditnega limita; (m) – provizije za neupravičeno zavrnitev plačila ob upoštevanju, da znesek navedenih provizij v pogodbi ni opredeljen?

2.

Ali je navedba letnih obresti z navezovanjem na naslednjo formulo: „Kreditne obresti se izračunajo glede na dnevno stanje računa, razdeljeno po postavkah (plačila, gotovinski dvigi, stroški in provizije), in stopnjo dnevne obrestne mere glede na obdobje izračuna. Obresti se izračunavajo dnevno po naslednji formuli: vsota zmnožkov med zneskom vsake postavke dnevnega stanja računa in veljavno dnevno obrestno mero za posamezen dan; dnevna obrestna mera se izračuna kot količnik med letno obrestno mero in 360 dnevi“ – pri čemer je ta navedba temeljna v okviru Direktive Sveta z dne 22. decembra 1986 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s potrošniškimi krediti (87/102/EGS), kot je bila spremenjena z Direktivo 98/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998, ki ima podobno besedilo – oblikovana jasno in razumljivo v skladu s členi 3 in 4 Direktive 93/13/EGS?

3.

Ali nenavedba zneska provizij, dolgovanih na podlagi pogodbe, in vključitev vanjo načinov izračuna obresti, brez navedbe zneska, nacionalnemu sodišču dopuščata – v skladu z določbami Direktive Sveta z dne 22. decembra 1986 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s potrošniškimi krediti (87/102/EGS), kot je bila spremenjena z Direktivo 98/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998, in določbami Direktive Sveta 93/13/EGS – ugotovitev, da se zadevni odobreni kredit zaradi neobstoja takih navedb v potrošniški kreditni pogodbi šteje za oproščen provizij in obresti?

4.

Ali solidarni dolžnik iz kreditne pogodbe spada pod pojem „potrošnik“, kot je opredeljen v določbah člena 2(a) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, in člena 1(2)(a) Direktive 87/102/EGS?

5.

Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen, ali je načelo učinkovitosti pravic, podeljenih na podlagi navedenih direktiv, izpolnjeno, če se z zneskom obresti, provizij in stroškov seznani samo glavni dolžnik prek mesečnega izpiska stanja računa ali prek oglasne deske na sedežu banke?

6.

Ali je treba Direktivo 87/102/EGS razlagati tako, da ima banka dolžnost pisno obvestiti dolžnika in solidarnega dolžnika o najvišjem kreditnem limitu, letnih obrestih in stroških, ki veljajo od datuma sklenitve kreditne pogodbe, ter o pogojih, pod katerimi se lahko ti elementi spremenijo, postopku za odpoved kreditne pogodbe in o kakršni koli spremembi med trajanjem kreditne pogodbe, ki zadeva letne obresti ali stroške, nastale po podpisu kreditne pogodbe, takrat ko do takih sprememb pride, in sicer s priporočenim dopisom s povratnico ali z brezplačnim izpiskom stanja računa?