—

za romunsko vlado R.-H. Radu, D. Bulancea in R. Mangu, agenti,

—

za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, ob sodelovanju A. De Stefana, avvocato dello Stato,

—

za Evropsko komisijo M. Wasmeier in G.‑D. Balan, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 110 PDEU.

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Vasilem Budișanom in Administrația Județeană a Finanțelor Publice Cluj (okrajna uprava za javne finance v Cluju, Romunija) glede dajatve, katere plačilo se je od V. Budișana v Romuniji zahtevalo za registracijo rabljenega motornega vozila iz druge države članice.

3

Z Legea nr. 343/2006 pentru modificarea și completarea Legii nr. 571/2003 privind Codul fiscal (zakon št. 343/2006 o spremembi in dopolnitvi zakona št. 571/2003 o davčnem zakoniku) z dne 17. julija 2006 (Monitorul Oficial al României, del I, št. 662 z dne 1. avgusta 2006) je bil v davčni zakonik uveden posebni davek na motorna vozila, ki se uporablja od 1. januarja 2007 in ki se naloži ob prvi registraciji motornega vozila v Romuniji (v nadaljevanju: posebni davek).

4

Z Ordonanța de urgență a Guvernului nr. 50/2008 pentru instituirea taxei pe poluare pentru autovehicule (izredna uredba vlade št. 50/2008 o uvedbi okoljske dajatve za onesnaževanje z motornimi vozili) z dne 21. aprila 2008 (Monitorul Oficial al României, del I, št. 327 z dne 25. aprila 2008, v nadaljevanju: OUG št. 50/2008), ki je začela veljati 1. julija 2008, je bila uvedena okoljska dajatev za onesnaževanje za vozila iz kategorij od M1 do M3 in od N1 do N3 (v nadaljevanju: okoljska dajatev za onesnaževanje). Obveznost plačila zneska te dajatve je med drugim nastala ob prvi registraciji motornega vozila v Romuniji.

5

OUG št. 50/2008 je bila večkrat spremenjena, nato pa razveljavljena z Legea nr. 9/2012 privind taxa pentru emisiili poluante provenite de la autovehicule (zakon št. 9/2012 o dajatvi za onesnaževanje z emisijami iz motornih vozil) z dne 6. januarja 2012 (Monitorul Oficial al României, del I, št. 17 z dne 10. januarja 2012, v nadaljevanju: zakon št. 9/2012), ki je začel veljati 13. januarja 2012. S tem zakonom je bila okoljska dajatev za onesnaževanje nadomeščena z novo dajatvijo, in sicer dajatvijo za onesnaževanje z emisijami iz motornih vozil (v nadaljevanju: dajatev za onesnaževanje z emisijami).

6

V skladu s členom 4 zakona št. 9/2012 obveznost plačila dajatve za onesnaževanje z emisijami ni nastala le ob prvi registraciji avtomobila v Romuniji, temveč pod nekaterimi pogoji tudi ob prvem prenosu lastninske pravice na rabljenem vozilu v Romuniji.

7

Vendar je bila na podlagi Ordonanța de urgență a Guvernului nr. 1/2012 pentru suspendarea aplicării unor dispoziții ale Legii nr. 9/2012 privind taxa pentru emisiile poluante provenite de la autovehicule, precum şi pentru restituirea taxei achitate în conformitate cu prevederile art. 4 alin. (izredna uredba vlade št. 1/2012 o zadržanju uporabe nekaterih določb zakona št. 9/2012 o dajatvi za onesnaževanje z emisijami iz motornih vozil in vračilu dajatve, plačane na podlagi določb člena 4(2) tega zakona) z dne 30. januarja 2012 (Monitorul Oficial al României, del I, št. 79 z dne 31. januarja 2012), ki je začela veljati 31. januarja 2012, uporaba te dajatve za onesnaževanje z emisijami iz motornih vozil ob prvem prenosu lastninske pravice na rabljenem motornem vozilu v Romuniji zadržana do 1. januarja 2013.

8

Ordonanța de urgență a Guvernului nr. 9/2013 privind timbrul de mediu pentru autovehicule (izredna uredba vlade št. 9/2013 o okoljski taksi za motorna vozila) z dne 19. februarja 2013 (Monitorul Oficial al României, del I, št. 119 z dne 4. marca 2013, v nadaljevanju: OUG št. 9/2013), s katero je bil razveljavljen zakon št. 9/2012, je začela veljati 15. marca 2013.

9

Člen 4 OUG št. 9/2013 določa:

„[Okoljska] taksa [za motorna vozila] se plača samo enkrat:

10

Člen 7(2) OUG št. 9/2013 določa:

„Preostala vrednost [okoljske takse za motorna vozila] je znesek, ki bi ga bilo treba plačati za zadevno motorno vozilo, če bi to bilo registrirano ob izključitvi iz nacionalnega voznega parka, in ki je izračunan na podlagi zakonodaje, v skladu s katero je bil določen znesek dajatve, ki naj bi se plačal ob registraciji, izračunan v [romunskih levih RON] na podlagi menjalnega tečaja, veljavnega ob registraciji ali ob prenosu lastninske pravice na rabljenem motornem vozilu, pri čemer je treba upoštevati starost motornega vozila ob izključitvi iz nacionalnega voznega parka.“

11

V. Budișan je 5. junija 2013 kupil rabljen avtomobil, ki je bil v letu 2006 izdelan in prvotno registriran v Nemčiji.

12

Zato da bi lahko to vozilo registriral v Romuniji, je moral V. Budișan romunskim organom plačati znesek 5300 RON (približno 1193 EUR) iz naslova okoljske takse za motorna vozila (v nadaljevanju: okoljska taksa), kot je določena v OUG št. 9/2013.

13

V. Budișan je ocenil, da je OUG št. 9/2013 nezdružljiva s členom 110 PDEU in pri Tribunalul Cluj (prvostopenjsko sodišče v Cluju) vložil zahtevek, naj se okrajni upravi za javne finance Cluj naloži, naj mu vrne znesek, ki ga je prejela iz naslova okoljske takse.

14

Tribunalul Cluj (prvostopenjsko sodišče v Cluju) je s sodbo z dne 3. aprila 2014 to tožbo zavrnilo. To sodišče je presodilo, da je OUG št. 9/2013 v skladu s pravom Unije, saj ne diskriminira uvoženih proizvodov glede na nacionalne proizvode, ne glede na to ali so novi ali rabljeni. Tožeča stranka iz postopka v glavni stvari je zato pri predložitvenem sodišču vložila pritožbo.

15

Curtea de Apel Cluj (višje sodišče v Cluju) ocenjuje, da se vprašanje združljivosti okoljske dajatve, uvedene z OUG št. 9/2013, s členom 110 PDEU zastavlja z dveh vidikov. Prvič, to sodišče sprašuje, ali je v skladu s tem členom, da OUG št. 9/2013 določa, da za vozila, za katera je bil ob registraciji v Romuniji že plačan posebni davek, okoljska dajatev za onesnaževanje ali dajatev za onesnaževanje z emisijami velja oprostitev okoljske takse, če je preostali znesek ene izmed prejšnjih dajatev, ki je vključen v vrednost teh vozil, nižji od zneska okoljske dajatve. Ker je namreč dejanska posledica te oprostitve, da je pri prodaji teh vozil njihova cena nižja od cene vozil iz države članice, za katera je treba plačati novo takso, se torej spodbuja prodaja nacionalnih rabljenih vozil na škodo uvoza podobnih vozil iz drugih držav članic.

16

Drugič, to sodišče sprašuje glede združljivosti pravil o pobiranju okoljske takse s členom 110 PDEU. Lastnik vozila, ki je na nacionalnem trgu in za katero ni bila plačana nobena dajatev, bodisi ker je bilo to vozilo registrirano pred 1. januarjem 2007, bodisi ker je bil njegovemu lastniku znesek prej plačane dajatve vrnjen, lahko na podlagi OUG št. 9/2013 uporablja to vozilo brez plačila okoljske takse do prodaje tega vozila, torej do nastopa bodočega in negotovega dogodka, medtem ko lahko lastnik podobnega vozila, uvoženega iz druge države članice, to vozilo uporablja le 90 dni preden ga mora registrirati in torej plačati navedeno okoljsko takso.

17

V teh okoliščinah je Curtea de Apel Cluj (višje sodišče v Cluju) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

18

Predložitveno sodišče z vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 110 PDEU razlagati tako, da nasprotuje temu, da država članica uvede dajatev na avtomobile, ki jo je treba za uvožena rabljena vozila plačati ob njihovi prvi registraciji v tej državi članici, za vozila, ki so v navedeni državi že registrirana, pa ob prvem prenosu lastninske pravice na njih v tej državi, in temu, da ta država članica te dajatve oprosti že registrirana vozila, za katera je bila plačana prej veljavna dajatev, ki ni bila povrnjena, če je znesek preostanka te dajatve, vključen v vrednost teh vozil, nižji od nove dajatve.

19

Opozoriti je treba, da je cilj člena 110 PDEU zagotoviti prosti pretok blaga med državami članicami v normalnih pogojih konkurence. Namenjen je odpravi vseh oblik zaščite, ki bi lahko izhajale iz uporabe notranjih diskriminatornih davkov na izdelke, ki izvirajo iz drugih držav članic (sodba z dne 14. aprila 2015, Manea, C‑76/14, EU:C:2015:216, točka 28 in navedena sodna praksa).

20

Člen 110, prvi odstavek, PDEU državam članicam zato prepoveduje, da izdelke iz drugih držav članic obdavčijo z notranjimi davki, ki bi bili višji od davkov, s katerimi so obdavčeni podobni nacionalni proizvodi.

21

V konkretnem primeru in glede prodaje zgolj rabljenih vozil, ki je predmet zadevnih vprašanj za predhodno odločanje, je iz predložitvene odločbe razvidno, da OUG št. 9/2013 uvaja dajatev, in sicer okoljsko takso, ki se naloži na uvožena rabljena vozila ob njihovi prvi registraciji v Romuniji in na vozila, ki so v tej državi članici že registrirana, ob prvem prenosu lastninske pravice na teh vozilih v tej isti državi članici.

22

Poleg tega člen 4(c) OUG št. 9/2013 oprošča te okoljske takse prenos lastninske pravice na nacionalnih rabljenih vozilih, ob registraciji katerih v Romuniji je že bil plačan posebni davek, okoljska dajatev za onesnaževanje ali dajatev za onesnaževanje z emisijami, razen v primeru iz točke (d) tega člena, ko je sodišče odredilo vračilo zadevne dajatve.

23

Za ugotovitev ali davčna ureditev, kot je ta, ki je bila vzpostavljena z OUG št. 9/2013, pomeni diskriminacijo, ki je v nasprotju s členom 110, prvi odstavek, PDEU je treba preučiti učinek te dajatve na konkurenco med rabljenimi vozili iz držav članic razen Romunije in nacionalnimi vozili, za katera velja ta dajatev. Poleg tega je treba preučiti nevtralnost te ureditve kar zadeva konkurenco med prvo navedenimi vozili in podobnimi nacionalnimi vozili, za katera velja oprostitev, opisana v prejšnji točki.

24

Glede tega so v skladu z ustaljeno sodno prakso rabljeni avtomobili iz drugih držav članic, ki v smislu člena 110 PDEU pomenijo „izdelke drugih držav članic“, vozila, ki so na prodaj v vseh drugih državah članicah razen v zadevni državi članici in so lahko, če jih kupi prebivalec zadnje navedene države članice, uvožena in dana v promet v tej državi, medtem ko so enakovrstna domača vozila, ki v smislu člena 110 PDEU pomenijo „domače izdelke“, rabljena motorna vozila, ki so istega tipa, imajo enake lastnosti in so enako obrabljena ter so na prodaj v tej državi članici (sodba z dne 14. aprila 2015, Manea, C‑76/14, EU:C:2015:216, točka 31 in navedena sodna praksa).

25

Nevtralnosti, ki se zahteva s členom 110 PDEU, zato ni treba preučiti ob upoštevanju avtomobilov, ki so v prometu v Romuniji in niso na prodaj. Ta vozila namreč, zato ker niso na voljo na trgu, ne konkurirajo drugim vozilom, in sicer niti tistim, ki so na voljo na nacionalnem trgu, niti tistim, ki so na voljo na trgu drugih držav članic (sodba z dne 14. aprila 2015, Manea, C‑76/14, EU:C:2015:216, točka 32).

26

Pri uporabi člena 110 PDEU in zlasti pri primerjavi med obdavčitvijo uvoženih rabljenih vozil in obdavčitvijo rabljenih vozil, ki so že na nacionalnem ozemlju, ni treba upoštevati samo stopnje zadevne dajatve, torej okoljske takse, temveč tudi njeno osnovo in podrobna pravila za njeno odmero (sodba z dne 14. aprila 2015, Manea, C‑76/14, EU:C:2015:216, točka 33 in navedena sodna praksa).

27

Poleg tega država članica uvoženih rabljenih motornih vozil ne sme obdavčiti z dajatvijo od vrednosti, ki je večja od dejanske vrednosti vozila, saj to povzroči, da so ta bolj obdavčena kot enakovrstna rabljena motorna vozila na nacionalnem trgu. Da bi se preprečila diskriminatorna obdavčitev, je torej treba upoštevati dejansko zmanjšanje vrednosti motornih vozil (sodba z dne 14. aprila 2015, Manea, C‑76/14, EU:C:2015:216, točka 34 in navedena sodna praksa).

28

Pri tem upoštevanju ni nujno opraviti ocene ali zagotoviti strokovnega mnenja za vsako vozilo. Da bi preprečila obremenitev, ki jo nujno povzroči tak sistem, lahko država članica s fiksnimi lestvicami, ki jih določajo zakoni ali drugi predpisi in so izračunane na podlagi meril kot so starost, kilometrina, splošno stanje, način pogona, znamka ali model vozila, določi vrednost rabljenih vozil, ki naj bi bila na splošno zelo blizu njihovi dejanski vrednosti (glej sodbo z dne 14. aprila 2015, Manea, C‑76/14, EU:C:2015:216, točka 35 in navedena sodna praksa).

29

V konkretnem primeru je iz spisa, predloženega Sodišču, in zlasti iz stališč, ki jih je predložila romunska vlada, katerih resničnost mora preveriti predložitveno sodišče, razvidno, da se znesek okoljske takse določi v skladu z lestvico, ki zajema objektivna in pregledna merila, kot so prostornina, emisijski standard Euro ali emisije CO2 zadevnega vozila ter starost in kilometrina tega vozila. Poleg tega lahko zavezanec, če meni, da ta lestvica ne odraža dejanskega zmanjšanja vrednosti vozila, predlaga, naj se ta določi s strokovnim mnenjem, pri čemer stroški izdelave tega mnenja, ki jih nosi zavezanec, ne smejo presegati stroškov opravil, potrebnih za izdelavo strokovnega mnenja.

30

Brez poseganja v preverjanja predložitvenega sodišča je torej očitno, da OUG št. 9/2013 zagotavlja, da je znesek okoljske takse zmanjšan glede na razumen približek dejanske vrednosti vozila (glej po analogiji sodbi z dne 7. aprila 2011, Tatu, C‑402/09, EU:C:2011:219, točka 44 in z dne 14. aprila 2015, Manea, C‑76/14, EU:C:2015:216, točka 38).

31

Poleg tega, drugače kot posebni davek, okoljska dajatev za onesnaževanje in dajatev za onesnaževanje z emisijami, v različici, ki je veljala v obdobju od 13. januarja 2012 do 1. januarja 2013, obdavčitev z okoljsko takso sledi isti metodi izračuna za rabljena vozila iz drugih držav članic pri njihovi prvi registraciji v Romuniji in vozila, ki so v Romuniji že registrirana, ob prvem prenosu lastninske pravice na teh rabljenih vozilih v tej državi članici, ki niso predmet oprostitve, opisane v točki 22 te sodbe.

32

Zato in brez poseganja v preveritve predložitvenega sodišča je fiskalna obremenitev na podlagi OUG št. 9/2012 enaka za zavezance, ki so kupili rabljeno motorno vozilo iz države članice, ki ni Romunija, in so ga registrirali v zadnje navedeni državi članici, in za zavezance, ki so v Romuniji kupili rabljeno motorno vozilo, ki je bilo že registrirano v tej državi članici in za katero je treba opraviti prvi prenos lastninske pravice, pri čemer to ni predmet oprostitve, navedene v točki 22 te sodbe, če je bilo to zadnje navedeno vozilo pri odmeri okoljske takse enakega tipa, imelo enake lastnosti in bilo enako obrabljeno kot vozilo iz druge države članice.

33

Iz zgoraj navedenih preudarkov izhaja, da je davčna ureditev, kakršna je ta, ki je bila vzpostavljena z OUG št. 9/2013, nevtralna glede konkurence med rabljenimi motornimi vozili iz držav članic razen Romunije in podobnimi nacionalnimi vozili, ki so že registrirana v zadevni državi članici in ki niso oproščena dajatve, uvedene s to uredbo.

34

Kot je bilo navedeno v točki 22 te sodbe, člen 4(c) OUG št. 9/2013 plačila okoljske takse oprošča prenos lastninske pravice na rabljenem nacionalnem motornem vozilu, katerega registracija v Romuniji je že bila predmet plačila posebnega davka, okoljske dajatve za onesnaževanje ali dajatve za onesnaževanje z emisijami, razen primerov iz točke (d) tega člena, ko je romunsko sodišče za določeno vozilo odredilo vračilo zadevne dajatve.

35

V zvezi s tem iz sodne prakse Sodišča v zadevah glede okoljske dajatve za onesnaževanje, naložene na podlagi OUG št. 50/2008, in dajatve za onesnaževanje z emisijami, naložene na podlagi zakona št. 9/2012, kakor je bila deloma zadržana na podlagi OUG št. 1/2012 (registracija motornih vozil v obdobju od 13. januarja 2012 do 1. januarja 2013) nedvomno izhaja, da sta bili ti dajatvi nezdružljivi s členom 110 PDEU (sodbi z dne 7. aprila 2011, Tatu, C‑402/09, EU:C:2011:219, in z dne 7. julija 2011, Nisipeanu, C‑263/10, neobjavljena, EU:C:2011:466; sklep z dne 3. februarja 2014, Câmpean in Ciocoiu, C‑97/13 in C‑214/13, neobjavljen, EU:C:2014:229).

36

Podobno je treba šteti, da je bil posebni davek nezdružljiv s členom 110 PDEU, ker je imel enake lastnosti kot so tiste iz OUG št. 50/2008, ki so nezdružljive s tem členom (glej v tem smislu sodbo z dne 14. aprila 2015, Manea, C‑76/14, EU:C:2015:216, točka 45). Dajatev za onesnaževanje z emisijami, naložena na podlagi zakona št. 9/2012, v različici, ki se je uporabljala od 1. januarja 2013 do 15. marca 2013, je ravno tako nezdružljiva s členom 110 PDEU zaradi njenih pravil glede odmere in zlasti zaradi dejstva, da je bila naložena le za nacionalna rabljena vozila, za katera ni bila plačana nobena izmed dajatev na registracijo vozil, ki je prej veljale v Romuniji (glej v tem smislu sodbo z dne 14. aprila 2015, Manea, C‑76/14, EU:C:2015:216, točke od 47 do 50).

37

Sodišče je že razsodilo, da davčna ureditev, ki določa, da so rabljena motorna vozila, ki so bila predmet takih dajatev, ki niso združljive s pravom Unije, oproščena nove dajatve, v konkretnem primeru okoljske takse, ni združljiva s členom 110 PDEU (glej v tem smislu sodbo z dne 14. aprila 2015, Manea, C‑76/14, EU:C:2015:216, točke od 47 do 51).

38

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča se namreč znesek dajatve, pobrane ob registraciji motornega vozila, vključi v vrednosti tega vozila. Če je vozilo, ki je v zadevni državi članici registrirano ob plačilu dajatve, nato v tej državi članici prodano kot rabljeno vozilo, njegova tržna vrednost zajema preostali znesek te dajatve. Če znesek dajatve, ki se plača ob registraciji uvoženega rabljenega vozila, ki je enakega tipa, ima enake lastnosti in je enako obrabljeno, presega navedeni preostali znesek, je podana kršitev člena 110 PDEU (sodba z dne 19. decembra 2013, X, C‑437/12, EU:C:2013:857, točki 30 in 31 ter navedena sodna praksa).

39

Poleg tega je treba dajatev, ki ni združljiva s pravom Unije, kot sta dajatvi, navedeni v točki 35 te sodbe, vrniti z obrestmi (glej v tem smislu sodbi z dne 18. aprila 2013, Irimie, C‑565/11, EU:C:2013:250, točki 20 in 21, in z dne 15. oktobra 2014, Nicula, C‑331/13, EU:C:2014:2285, točki 27 in 28) za njen znesek pa je zato treba šteti, da ni več vključen v tržno ceno vozil, ki so predmet te dajatve. Ker je preostali znesek te dajatve v okviru vrednosti teh vozil nič, je ta znesek nujno nižji od nove dajatve, konkretno okoljske takse, katere predmet so rabljena uvožena vozila enakega tipa, z enakimi lastnostmi in enake obrabe (glej v tem smislu sodbo z dne 14. aprila 2015, Manea, C‑76/14, EU:C:2015:216, točka 50).

40

Res je, da je v zadevi v glavni stvari v členu 4(d) OUG št. 9/2013 predviden položaj, ko je bila za določeno vozilo dajatev na registracijo, katere predmet je bilo to vozilo, dejansko vrnjena, in za ta primer določa, da se za prenos lastninske pravice na zadevnem vozilu plača okoljska taksa.

41

Vendar je treba šteti, da preostali znesek dajatve, ki ni združljiva s pravom Unije, ni več vključen v tržno vrednost vozila, ker ima lastnik tega vozila na podlagi tega prava možnost pridobiti vračilo te dajatve, neodvisno od tega, ali je bila ta dejansko vrnjena do datuma prodaje tega vozila.

42

Že zgolj ta možnost namreč lahko spodbudi lastnike zadevnih rabljenih romunskih vozil, da za ta vozila, čeprav zadevna dajatev še ni bila povrnjena, določijo prodajno ceno, v kateri se ne upošteva ta dajatev. Če dajatev še ni bila povrnjena, pa so kupci teh vozil na podlagi člena 4(c) OUG št. 9/2013 oproščeni okoljske takse. Po drugi strani so rabljena vozila, uvožena iz druge države članice, vsekakor predmet okoljske takse iz OUG št. 9/2013 pri vpisu lastninske pravice na teh vozilih v Romuniji. Zato oprostitev kot je ta, ki izhaja iz te določbe, lahko zagotavlja konkurenčno prednost rabljenim vozilom, ki so že na romunskem trgu in torej odvrača od uvoza podobnih vozil iz drugih držav članic.

43

Glede na navedeno je treba na zastavljeni vprašanji odgovoriti, da je treba člen 110 PDEU razlagati tako,

44

Romunska vlada je Sodišču predlagala – če bi bilo v sodbi, ki bo izrečena, razsojeno, da davčna ureditev, kakršna je bila uvedena z OUG št. 9/2013, ni združljiva s členom 110 PDEU – naj omeji časovne učinke svoje sodbe. Ta vlada namreč zatrjuje, da bi lahko ta sodba povzročila resne težave romunskemu gospodarstvu.

45

V skladu z ustaljeno sodno prakso razlaga pravila prava Unije, ki jo Sodišče poda pri izvrševanju pristojnosti, ki mu je podeljena s členom 267 PDEU, pojasnjuje in natančneje določa pomen in obseg tega pravila, kot bi se moralo razumeti in uporabljati vse od začetka svoje veljave. Iz tega izhaja, da se tako razloženo pravilo lahko in mora uporabiti za pravna razmerja, ki so nastala in bila oblikovana pred sodbo, s katero je bilo odločeno o predlogu glede razlage, če so sicer izpolnjeni pogoji za predložitev spora o uporabi navedenega pravila pristojnemu sodišču (glej sodbe z dne 2. februarja 1988, Blaizot in drugi, 24/86, EU:C:1988:43, točka 27; z dne 10. januarja 2006, Skov in Bilka, C‑402/03, EU:C:2006:6, točka 50 in z dne 14. aprila 2015, Manea, C‑76/14, EU:C:2015:216, točka 53).

46

Sodišče sme tako le izjemoma z uporabo splošnega načela pravne varnosti, ki je neločljiv del pravnega reda Unije, omejiti možnost sklicevanja na določbo, ki jo je razložilo. Za določitev take omejitve morata biti izpolnjena dva bistvena pogoja, in sicer dobra vera zainteresiranih krogov in nevarnost resnih težav (sodbi z dne 10. januarja 2006, Skov in Bilka, C‑402/03, EU:C:2006:6, točka 51, in z dne 14. aprila 2015, Manea, C‑76/14, EU:C:2015:216, točka 54).

47

Poleg tega je taka omejitev mogoča le v sodbi, s katero se odloči o zaprošeni razlagi (sodba z dne 6. marca 2007, Meilicke in drugi, C‑292/04, EU:C:2007:132, točka 36 in navedena sodna praksa).

48

V zadevi v glavni stvari je, kar zadeva resne gospodarske posledice, ki bi jih lahko imela nezdružljivost davčne ureditve, uvedene z OUG št. 9/2013, s členom 110 PDEU, romunska vlada predstavila oceno, v skladu s katero bi vračilo zneskov, pobranih iz naslova dajatev ob registraciji vozil, z obrestmi znašalo 6.504.429.857,47 RON (približno 1.448.341.039 EUR). Vračilo takih zneskov bi povzročilo povečanje načrtovanega proračunskega primanjkljaja romunske države v letu 2015 za 0,9 %, ta pa bi namesto 1,83 % BDP te države znašal 2,7 %.

49

Ugotoviti je treba, da so navedbe romunske vlade dvoumne glede tega, ali se ta ocena nanaša le na vračilo zneskov, pobranih iz naslova okoljske takse, določene z OUG št. 9/2013, ali zneskov, ki jih je romunska država pobrala iz naslova vseh dajatev na registracijo, in sicer tudi posebnega davka, okoljske dajatve za onesnaževanje in dajatve za onesnaževanje z emisijami.

50

Vendar pa je Sodišče molče ali izrecno zavrnilo omejitev časovnih učinkov tako sodb, s katerimi se poudarja nezdružljivost teh dajatev s pravom Unije (glede okoljske dajatve za onesnaževanje, določene z OUG št. 50/2008, glej sodbi z dne 7. aprila 2011, Tatu, C‑402/09, EU:C:2011:219, in z dne 7. julija 2011, Nisipeanu, C‑263/10, neobjavljena, EU:C:2011:466, točke od 34 do 38; glede dajatve za onesnaževanje z emisijami, naložene na podlagi zakona št. 9/2012, v raznih različicah, glej sklep z dne 3. februarja 2014, Câmpean in Ciocoiu, C‑97/13 in C‑214/13, neobjavljen, EU:C:2014:229, točke od 37 do 42 in sodbo z dne 14. aprila 2015, Manea, C‑76/14, EU:C:2015:216, točke od 56 do 59), kot tudi sodb, v katerih je navedeno, da bi morale biti take dajatve povrnjene z obrestmi (glej sodbi z dne 18. aprila 2013, Irimie, C‑565/11, EU:C:2013:250, in z dne 15. oktobra 2014, Nicula, C‑331/13, EU:C:2014:2285, točke od 40 do 42).

51

V tem okviru okoliščina, da je romunska država v zamudi z vračilom zneskov, pobranih iz naslova posebnega davka, okoljske dajatve za onesnaževanje in dajatve za onesnaževanje z emisijami, ne more upravičiti časovne omejitve učinkov te sodbe.

52

Ni torej mogoče šteti, da je pogoj, ki se nanaša na obstoj resnih težav, izpolnjen. Zato ni treba preveriti, ali je merilo dobre vere zainteresiranih krogov izpolnjeno.

53

Iz ten preudarkov izhaja, da časovnih učinkov te sodbe ni treba omejiti.

54

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo:

Člen 110 PDEU je treba razlagati tako,