—

za Vorarlberger Gebietskrankenkasse J. Lercher, odvetnik,

—

za M. Knauer J. Nagel in M. Bitriol, odvetnika,

—

za avstrijsko vlado G. Hesse, agent,

—

za vlado Združenega kraljestva V. Kaye, agentka, skupaj s T. de la Mare, QC,

—

za Evropsko komisijo M. Kellerbauer in D. Martin, agenta,

—

za Nadzorni organ EFTA M. Moustakali, X. Lewis in M. Schneider, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 5 Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 72) in člena 45 PDEU.

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Vorarlberger Gebietskrankenkasse (lokalni zavod za zdravstveno zavarovanje dežele Vorarlberg, v nadaljevanju: zavod za zdravstveno zavarovanje) in A. Knauerjem na eni strani ter Landeshauptmann von Vorarlberg (deželni glavar dežele Vorarlberg) na drugi strani zaradi obveznosti A. Knauerja, da v avstrijski sistem zdravstvenega zavarovanja vplača prispevke od mesečnih pokojnin, izplačanih iz sistema poklicnega pokojninskega zavarovanja Kneževine Lihtenštajn.

3

V uvodni izjavi 9 Uredbe št. 883/2004 je navedeno:

4

Člen 3 te uredbe, naslovljen „Stvarna veljavnost“, določa:

„1.   Ta uredba se uporablja za vso zakonodajo v zvezi z naslednjimi področji socialne varnosti:

[…]

[…]“

5

Člen 5 navedene uredbe z naslovom „Enako obravnavanje dajatev, dohodka, dejstev ali dogodkov“ določa:

„Če v tej uredbi ni določeno drugače in glede na posebne predpisane izvedbene določbe velja naslednje:

6

Člen 9 Uredbe št. 883/2004, naslovljen „Izjave držav članic o področju uporabe te uredbe“, v odstavku 1 določa, da države članice pisno obvestijo Evropsko komisijo med drugim o zakonodaji in sistemih iz člena 3 te uredbe.

7

Člen 30 te uredbe, naslovljen „Prispevki upokojencev“, določa:

„1.   Nosilec države članice, ki je po zakonodaji, ki jo uporablja, odgovoren za odvajanje prispevkov za primer bolezni […], lahko zahteva in izterja te odvedene prispevke, izračunane v skladu z zakonodajo, ki jo uporablja, samo če stroški dajatev […] bremenijo nosilca navedene države članice.

2.   Kadar je […] pridobitev dajatev za bolezen, materinstvo in enakovrednih dajatev za očetovstvo po zakonodaji države članice, v kateri upokojenec stalno prebiva, pogojena s plačevanjem prispevkov ali s podobnimi plačili na podlagi stalnega prebivanja, se ti prispevki ne plačujejo.“

8

Člen 53 Uredbe št. 883/2004, naslovljen „Pravila za preprečevanje prekrivanja“, v odstavku 1 določa:

„Vsako prekrivanje dajatev za invalidnost, dajatev za starost in dajatev za preživele osebe, ki se izračunajo ali dodelijo na podlagi zavarovalnih dob in/ali dob prebivanja, ki jih dopolni ista oseba, se šteje za prekrivanje dajatev iste vrste.“

9

Člen 30 Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe št. 883/2004 (UL L 284, str. 1), naslovljen „Prispevki upokojencev“, določa:

„Če oseba pokojnino prejema od več kot ene države članice, znesek prispevkov, ki se odtegnejo od vseh izplačanih pokojnin, nikakor ne sme presegati zneska, ki bi ga bila dolžna plačati oseba z enakim zneskom pokojnine, prejetim od pristojne države članice.“

10

Uredbi št. 883/2004 in št. 987/2009 se uporabljata v Lihtenštajnu na podlagi Sklepa št. 76/2011 Skupnega odbora [Evropskega gospodarskega prostora] z dne 1. julija 2011 o spremembi Priloge VI (Socialna varnost) in Protokola 37 k Sporazumu EGP (UL L 262, str. 33).

11

Člen 73a(1) zakona o socialni varnosti (Allgemeines Sozialversicherungsgesetz) v različici, ki izhaja iz drugega zakona o spremembi sistema socialne varnosti iz leta 2010 (2. Sozialversicherungs-Änderungsgesetz 2010, BGBl. I, št. 102/2010, v nadaljevanju: zakon o socialni varnosti), določa:

„Če se prejema tuja pokojnina, ki spada na področje uporabe

[…]

se v primeru, v katerem ima prejemnik ali prejemnica tuje pokojnine pravico do dajatev zdravstvenega zavarovanja, tudi od te pokojnine plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje na podlagi člena 73(1) in (la). Obveznost plačila tega prispevka nastopi ob izplačilu pokojnine iz tuje države.“

12

Kar zadeva avstrijski pokojninski sistem, ki je bil vzpostavljen z zakonom o socialni varnosti, predložitveno sodišče pojasnjuje, da je cilj pokojninskega zavarovanja, ki zavarovance varuje predvsem pred tveganji, povezanimi s starostjo, zavarovancu omogočiti, da ohrani načina življenja, kot ga je imel pred upokojitvijo. Za pridobitev starostne pokojnine mora zavarovanec ne samo doseči zakonsko določeno starost za upokojitev, temveč tudi dopolniti določeno zavarovalno dobo. Načeloma je obvezno zavarovan vsak delavec, ki je zaposlen pri delodajalcu in prejema več kot le neznatno plačilo. Osebe, ki so vključene v obvezno pokojninsko zavarovanje in ki želijo imeti dodatek k pokojnini, do katere bi bile običajno upravičene, imajo možnost prostovoljnega dodatnega zavarovanja, tako da plačujejo prispevke, katerih letni znesek je omejen navzgor. Kar zadeva sistem dokladnega financiranja, se plačani prispevki uporabijo takoj za financiranje dajatev. Pokojninsko zavarovanje izvajajo nosilci zavarovanja.

13

Sistem pokojninskega zavarovanja v Lihtenštajnu temelji na treh stebrih, pokojninskem zavarovanju in zavarovanju za preživele družinske člane (prvi steber), sistemu poklicnega pokojninskega zavarovanja (drugi steber) in prostovoljnem zavarovanju (tretji steber).

14

Medtem ko se pokojninsko zavarovanje in zavarovanje za preživele družinske člane financira s prispevki, je sistem poklicnega pokojninskega zavarovanja, ki ga ureja zakon o sistemu poklicnega pokojninskega zavarovanja (Gesetz über die betriebliche Personalvorsorge) z dne 20. oktobra 1987, kapitalski sistem. Navezuje se na pokojninsko zavarovanje in zavarovanje za preživele družinske člane ter na delovno razmerje. Vključenost v sistem poklicnega pokojninskega zavarovanja je načeloma obvezna, njen cilj pa je, da skupaj s pokojninskim zavarovanjem in zavarovanjem za preživele družinske člane zavarovancu omogoči, da ohrani načina življenja, kakršnega je imel pred upokojitvijo. Za izvajanje sistema poklicnega pokojninskega zavarovanja je načeloma pristojen nosilec, ki ga ustanovi ali uporablja delodajalec, namreč zavod za socialno varstvo. Take ustanove lahko zagotavljajo zgolj minimalne zakonsko določene dajatve ali pa podelijo nekatere ugodnejše dajatve v istem pravnem in organizacijskem okviru. Opredelitev in organizacija sistema poklicnega pokojninskega zavarovanja večinoma nista prepuščeni svobodni izbiri in avtonomiji oseb, ki jih zadevajo tveganja zaradi starosti, da to uredijo.

15

Kneževina Lihtenštajn je v skladu s členom 9 Uredbe št. 883/2004 podala obvestilo, da zakon o sistemu poklicnega pokojninskega zavarovanja spada na stvarno področje uporabe te uredbe.

16

Iz predložitvene odločbe izhaja, da A. Knauer in R. Mathis prebivata v Avstriji in sta kot prejemnika avstrijske pokojnine zdravstveno zavarovana na podlagi zakona o socialnem zavarovanju. Na podlagi njune prejšnje zaposlitve v Švici oziroma v Lihtenštajnu na podlagi poklicnega zavarovanja v okviru lihtenštajnskega sistema poklicnega pokojninskega zavarovanja prejemata starostno pokojnino (v nadaljevanju: lihtenštajnski pokojninski sklad).

17

Zavod za zdravstveno zavarovanje je A. Knauerju in R. Mathisu naložil plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje od oktobra 2011 od pokojnin, ki jima jih mesečno izplačuje lihtenštajnski pokojninski sklad.

18

Deželni glavar Vorarlberga je z odločbama z dne 10. decembra 2013 znižal znesek teh prispevkov za zdravstveno zavarovanje A. Knauerja in R. Mathisa, ker naj bi samo en del sistema poklicnega pokojninskega zavarovanja, in sicer tisti, ki se nanaša na minimalne zakonsko določene dajatve, spadal na področje uporabe Uredbe št. 883/2004 in tako tudi pod obveznost plačevanja prispevkov iz člena 73a zakona o socialni varnosti. Nasprotno pa naj dodatni del, ki ustreza dajatvam, ki presegajo minimalne dajatve, ne bi spadal na navedeno področje uporabe. Enako pa naj bi veljalo za del lihtenštajnskega sistema poklicnega pokojninskega zavarovanja, ki se nanaša na dajatve, izplačane na podlagi prispevkov, plačanih pred začetkom veljavnosti zakona o poklicnem pokojninskem zavarovanju delavcev, to je pred 1. januarjem 1989. Ta del bi bilo treba obravnavati enako kot dodatni del.

19

Zavod za zdravstveno zavarovanje je pri predložitvenem sodišču vložil tožbo zoper ti odločbi, A. Knauer pa zoper odločbo, ki se nanaša nanj. Zavod za zdravstveno zavarovanje meni, da je treba dolgovane prispevke izračunati na podlagi celotnih pokojnin, ki jih A. Knauerju in R. Mathisu mesečno izplačuje lihtenštajnski pokojninski sklad, medtem ko je A. Knauer trdil, da od teh pokojnin ni treba plačevati nobenih prispevkov.

20

Predložitveno sodišče meni, da primerjava zakonskih pogojev za dodelitev starostne pokojnine, ki izhajajo iz zakona o socialni varnosti na eni strani in zakona o poklicnem pokojninskem zavarovanju delavcev na drugi strani, očitno pomeni, da gre za enakovredne dajatve v smislu člena 5(a) Uredbe št. 883/2004. Meni, da zadnjenavedene pokojnine spadajo na področje uporabe te uredbe. Te pokojnine temeljijo na zakonodaji zadevne države, ki se nanaša na področje oziroma sistem socialne varnosti za dajatve za starost, Kneževina Lihtenštajn pa je v celoti obvestila, da zakon o sistemu poklicnega pokojninskega zavarovanja delavcev spada na stvarno področje uporabe navedene uredbe.

21

Vendar predložitveno sodišče meni, da ni mogoče izključiti, na eni strani, da se lihtenštajnski sistem poklicnega pokojninskega zavarovanja – ne glede na z navedenim uradnim obvestilom izraženo pripadnost krogu koordiniranih pokojninskih sistemov – ne more šteti za enakovreden v smislu člena 5 te uredbe, zaradi možnosti, ki jih daje zavarovancem, da samostojno oblikujejo lastni pokojninski sistem, in na drugi strani, da je treba vključitev vseh dajatev iz obravnavanega lihtenštajnskega pokojninskega sistema v prispevno osnovo avstrijskega zdravstvenega zavarovanja z vidika prava Unije šteti za nedopusten ukrep, ki pomeni oviro za izvajanje prostega pretoka oseb na podlagi člena 45 PDEU.

22

V teh okoliščinah je Verwaltungsgerichtshof (upravno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

23

Najprej je treba navesti, prvič, da če so bile dajatve za starost omenjene v izjavi v smislu člena 9 Uredbe št. 883/2004, spadajo na področje uporabe te uredbe (glej v tem smislu sodbi Mora Romero, C‑131/96, EU:C:1997:317, točka 25, in Pérez García in drugi, C‑225/10, EU:C:2011:678, točka 36).

24

Ni sporno, da je zadevni sistem poklicnega pokojninskega zavarovanja v celoti predmet izjave, ki jo je na podlagi člena 9 Uredbe št. 883/2004 podala Kneževina Lihtenštajn, ki jo je za potrebe uporabe te uredbe treba izenačiti z državo članico. Za dajatve za starost, izplačane iz tega sistema, je treba torej šteti, da spadajo na področje uporabe te uredbe.

25

Drugič, čeprav se vprašanje na splošno nanaša na člen 5 Uredbe št. 883/2004, se dejansko nanaša na razlago pojma „enakovredne dajatve“ v smislu člena 5(a) te uredbe.

26

V teh okoliščinah je treba predlog za sprejetje predhodne odločbe razumeti tako, da se z njim želi izvedeti, ali je treba člen 5(a) te uredbe razlagati tako, da so v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, dajatve za starost, ki se izplačajo iz sistema poklicnega pokojninskega zavarovanja države članice, in tiste dajatve, ki se izplačajo iz zakonskega pokojninskega sistema druge države članice, oboje pa spadajo na področje uporabe iste uredbe, enakovredne dajatve v smislu te določbe.

27

V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba pri določitvi področja uporabe določbe prava Unije, v obravnavanem primeru člena 5(a) Direktive 883/2004, upoštevati hkrati njeno besedilo, njen kontekst in njene cilje (glej zlasti sodbo Angerer, C‑477/13, EU:C:2015:239, točka 26 in navedena sodna praksa).

28

Besedilo te določbe ne vsebuje napotkov glede razlage pojma „enakovredne dajatve“. Vendar kot je navedel generalni pravobranilec v točki 54 sklepnih predlogov in v nasprotju z navedbami Komisije, pojem „enakovredne dajatve“ v smislu člena 5(a) Uredbe št. 883/2004 nima nujno enakega pomena kot pojem „dajatev iste vrste“ v smislu člena 53 te uredbe. Če bi namreč zakonodajalec Unije za razlago pojma „dajatev iste vrste“ hotel napotiti na ta merila, opredeljena v sodni praksi, v kontekstu uporabe pravil o preprečevanju prekrivanja, bi za uporabo načela izenačitve uporabil enako terminologijo.

29

Glede konteksta člena 5(a) Uredbe št. 883/2004 je sicer res, kot trdi avstrijska vlada, da je lahko namen drugih določb, kot sta člen 30 te uredbe in člen 30 Uredbe št. 987/2009, urejati razmere, v katerih lahko nosilec države članice v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, zahteva in izterja prispevke za kritje dajatev za primer bolezni. Vendar ta okoliščina sama po sebi ne izključuje, da bi namen tega člena 5(a) prav tako lahko bil urejanje teh razmer.

30

Poleg tega iz člena 30 Uredbe št. 883/2004 in člena 30 Uredbe št. 987/2009 izhaja, da se s tema členoma za države članice uvajajo nekatere enkratne omejitve možnosti zahtevati in izterjati prispevke zlasti za kritje dajatev za primer bolezni. Namen teh členov ni urejati teh zahtev in izterjav tako, da bi bili v skladu z uvodnim stavkom člena 5 Uredbe št. 883/2004 ta zahteva in izterjava izključeni s področja uporabe tega člena 5(a).

31

V zvezi z namenom člena 5(a) Uredbe št. 883/2004 iz uvodne izjave 9 te uredbe izhaja, da je zakonodajalec Unije v besedilu te uredbe želel uvesti načelo enakega obravnavanja dajatev, dohodkov in dejstev, ki izhaja iz sodne prakse, da bi se to načelo razvilo ob upoštevanju vsebine in bistva odločitev Sodišča.

32

Najprej je treba ugotoviti, da dveh dajatev za starost ni mogoče šteti za enakovredni v smislu člena 5(a) te uredbe le zato, ker obe spadata na področje uporabe iste uredbe. Ob tem da sodna praksa Sodišča ne podpira take razlage, bi bila posledica te razlage izničenje zahteve po enakovrednosti iz te določbe, ki jo je želel zagotoviti zakonodajalec Unije, saj se ta določba vsekakor uporabi samo za dajatve, ki spadajo na to področje uporabe.

33

Dalje, natančneje v zvezi z dajatvami za starost, kakršne so te v postopku v glavni stvari, ob upoštevanju sodne prakse Sodišča, na katero se sklicuje zakonodajalec Unije v uvodni izjavi 9 Uredbe št. 883/2004, je treba pojem „enakovredna dajatev“ v smislu člena 5(a) Uredbe št. 883/2004 razlagati tako, da se v bistvu nanaša na dve primerljivi dajatvi za starost (glej v tem smislu sodbo Klöppel, C‑507/06, EU:C:2008:110, točka 19).

34

Glede primerljivosti teh dajatev za starost je treba upoštevati cilj teh dajatev in predpise, s katerimi so bile uvedene (glej po analogiji sodbo O, C‑432/14, EU:C:2015:643, točka 33).

35

Glede postopka v glavni stvari iz besedila vprašanja izhaja, da dajatve za starost, ki se izplačajo iz lihtenštajnskega sistema poklicnega pokojninskega zavarovanja, in dajatve, ki se izplačajo iz avstrijskega zakonskega pokojninskega sistema, sledijo istemu cilju, ki je zagotoviti njihovim upravičencem ohranitev življenjskega standarda, kakršnega so imeli pred upokojitvijo.

36

Iz tega izhaja, da je treba dajatve za starost, kakršne so te v postopku v glavni stvari, šteti za primerljive. V zvezi s tem, kot je navedel tudi generalni pravobranilec v točki 60 sklepnih predlogov, okoliščina, da obstajajo razlike, zlasti glede načina pridobitve teh pravic oziroma možnosti upravičencev, da so deležni dodatnih prostovoljnih prejemkov, ne more utemeljiti drugačnega sklepa.

37

Nazadnje, očitno ne obstaja objektivna utemeljitev, da se v okoliščinah, kot so v postopku v glavi stvari, zadevne dajatve za starost ne obravnavajo enako. Taka utemeljitev bi glede na primer lahko obstajala, če bi bili – kot je pravilno navedel Nadzorni organ EFTA – prispevki za kritje dajatev za primer bolezni plačani v Avstriji na dajatve za starost, izplačane iz lihtenštajnskega sistema poklicnega pokojninskega zavarovanja, medtem ko so bili ti prispevki že plačani v Lihtenštajnu. Iz spisa, predloženega Sodišču, pa ni razvidno, da bi bilo tako v okoliščinah postopka v glavni stvari.

38

Zato je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 5(a) Uredbe št. 883/2004 razlagati tako, da so v okoliščinah, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, dajatve za starost, ki se izplačajo iz sistema poklicnega pokojninskega zavarovanja države članice, in tiste dajatve, ki se izplačajo iz zakonskega pokojninskega sistema druge države članice, oboje pa spadajo na področje uporabe iste uredbe, enakovredne dajatve v smislu te določbe, če obe kategoriji dajatev sledita istemu cilju, ki je zagotoviti njihovim upravičencem ohranitev življenjskega standarda, kakršnega so imeli pred upokojitvijo.

39

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:

Člen 5(a) Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti je treba razlagati tako, da so v okoliščinah, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, dajatve za starost, ki se izplačajo iz sistema poklicnega pokojninskega zavarovanja države članice, in tiste dajatve, ki se izplačajo iz zakonskega pokojninskega sistema druge države članice, oboje pa spadajo na področje uporabe iste uredbe, enakovredne dajatve v smislu te določbe, če obe kategoriji dajatev sledita istemu cilju, ki je zagotoviti njihovim upravičencem ohranitev življenjskega standarda, kakršnega so imeli pred upokojitvijo.