1

Družba MEGA Brands International, Luxembourg, Zweigniederlassung Zug, s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije v združenih zadevah Mega Brands/UUNT – Diset (MAGNEXT) (T‑604/11 in T‑292/12, EU:T:2014:56, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), ker je Splošno sodišče zavrnilo njeno tožbo za razveljavitev odločbe četrtega odbora za pritožbe pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 24. aprila 2012 (zadeva R 1722/2011‑4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbo Diset SA (v nadaljevanju: Diset) in pritožnico.

2

Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146) je bila razveljavljena in nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1), ki je začela veljati 13. aprila 2009.

3

Člen 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, ki je enak členu 8(1)(b) Uredbe št. 40/94, določa:

„Ob ugovoru imetnika prejšnje blagovne znamke se znamka, za katero je vložena prijava, ne registrira v naslednjih primerih:

[…]

4

Člen 8(2)(a) Uredbe št. 207/2009, ki je enak členu 8(2)(a) Uredbe št. 40/94, določa:

„Za namen odstavka 1 izraz ‚prejšnje blagovne znamke‘ pomeni:

5

Pritožnica je 21. januarja 2008 pri UUNT vložila zahtevo za registracijo spodaj prikazanega figurativnega znaka kot znamke Skupnosti:

6

Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija, so iz razreda 28 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in ustrezajo naslednjemu opisu: „Igrače in igrala, zlasti večdelne igrače za sestavljanje, njeni deli, njeni dodatki in njena oprema“.

7

Pritožnica je 29. marca 2010 pri UUNT vložila še zahtevo za registracijo znaka kot znamke Skupnosti, ki se nanaša na spodaj prikazani besedni znak:

8

Ta registracija je bila predlagana za enake proizvode, kot so navedeni v točki 6 te sodbe.

9

Družba Diset je 5. septembra 2008 in 17. junija 2010 vložila ugovora – prvega na podlagi člena 42 Uredbe št. 40/94, drugega pa na podlagi člena 41 Uredbe št. 207/2009 – zoper registracijo zadevnih znamk za proizvode iz navedene točke 6. Ta ugovora sta temeljila zlasti na prejšnji španski besedni znamki MAGNET 4, ki je bila prijavljena 10. julija 2003 in registrirana 9. decembra 2003 za proizvode iz razreda 28, ki ustrezajo naslednjemu opisu: „Igre in igrala, gimnastične in športne potrebščine, ki niso vključene v drugih razredih, okraski za božična drevesa“.

10

V utemeljitev teh ugovorov so bili navedeni razlogi iz člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 oziroma iz enakega člena Uredbe št. 207/2009. Ugovora sta temeljila na vseh proizvodih, zajetih s prejšnjo znamko, in sta bila vložena zoper vse proizvode, za katere je bila predlagana registracija zadevnih znamk.

11

Oddelek za ugovore pri UUNT je z odločbama z dne 19. julija 2010 in 21. junija 2011 ugodil ugovoroma, ki ju je vložila družba Diset.

12

Četrti odbor za pritožbe pri UUNT je z odločbama z dne 27. septembra 2011 in 24. aprila 2012 zavrnil pritožbi, ki ju je pritožnica vložila zoper odločbi navedenega oddelka za ugovore.

13

Pritožnica je v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 28. novembra 2011 (zadeva T‑604/11) in 3. julija 2012 (zadeva T‑292/12) vložila tožbi za razveljavitev odločb o zavrnitvi, ki ju je izdal odbor za pritožbe pri UUNT.

14

Pritožnica je v utemeljitev obeh tožb navajala en sam tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 oziroma enake določbe Uredbe št. 207/2009.

15

Splošno sodišče je – potem ko je zadevi združilo za izdajo sodbe – v točki 19 izpodbijane sodbe najprej ugotovilo, da tožeča stranka ni izpodbijala ugotovitev odbora za pritožbe ne glede določitve upoštevne javnosti, za katero se je štelo, da jo sestavljajo razumno pozorni in preudarni povprečni špansko govoreči potrošniki, ne glede delnega prekrivanja proizvodov, ki so zajeti s spornima znamkama.

16

Splošno sodišče je nato preučilo vizualno, fonetično in pomensko podobnost spornih znakov, glede česar je tožeča stranka ugovarjala presoji odbora za pritožbe.

17

Kar zadeva, prvič, vizualno in fonetično podobnost spornih znakov, je Splošno sodišče razsodilo:

18

Kar zadeva, drugič, primerjavo spornih znakov s pomenskega vidika, je Splošno sodišče v točki 26 izpodbijane sodbe potrdilo presojo odbora za pritožbe, v skladu s katero je posledica obstoja pridevnika „magnético“ v španskem jeziku, ki ga upoštevna javnost splošno uporablja za označevanje predmeta, ki ima magnetne lastnosti, to, da bo ta javnost prejšnjo znamko povezovala z predmeti, ki imajo take lastnosti. Menilo je, da je v teh okoliščinah odbor za pritožbe utemeljeno ugotovil, da ni pomenske podobnosti med figurativno znamko in prijavljeno verbalno znamko na eni strani ter prejšnjo znamko na drugi strani.

19

Splošno sodišče je na podlagi teh ugotovitev v točki 29 izpodbijane sodbe ugotovilo, da obstaja zelo nizka stopnja podobnosti prejšnje znamke s prijavljeno figurativno znamko ter srednja stopnja podobnosti s prijavljeno besedno znamko.

20

Nazadnje je Splošno sodišče preučilo argumentacijo tožeče stranke, s katero je ta izpodbijala, da ima prejšnja znamka povprečen razlikovalni učinek.

21

Splošno sodišče je v zvezi s tem – potem ko je opozorilo, da bo upoštevna javnost prejšnjo znamko povezovala s predmeti, ki imajo magnetne lastnosti – v točki 32 izpodbijane sodbe navedlo, da je tožeča stranka pred UUNT predložila vrsto elementov, ki dokazujejo, da je poudarjanje magnetnih lastnosti igrač in igral pogosta praksa gospodarskih subjektov v zadevnem sektorju. V teh okoliščinah je v točki 33 navedene sodbe menilo, da prejšnja znamka MAGNET 4 oddaja sporočilo, ki bi ga lahko upoštevna javnost povezovala z lastnostmi proizvodov, za katere je registrirana, ki so enaki tistim, ki jih pokrivata prijavljeni figurativna in besedna znamka. Splošno sodišče je na podlagi tega ugotovilo, da razlikovalni učinek prejšnje znamke ni povprečen, temveč šibak.

22

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je Splošno sodišče v točki 34 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je odbor za pritožbe s tem, da je priznal verjetnost zmede glede prijavljene figurativne znamke in prejšnje znamke, storil napako pri presoji.

23

Vendar pa je Splošno sodišče v točki 35 navedene sodbe menilo, da je treba glede na to, da je podobnost med prijavljeno besedno znamko in prejšnjo znamko opaznejša, potrditi ugotovitev odbora za pritožbe, da je treba priznati verjetnost zmede glede teh znamk, upoštevajoč podobnost proizvodov, ki jih ti pokrivata, in kljub šibkemu razlikovalnemu učinku prejšnje znamke.

24

Zato je Splošno sodišče v zadevi T‑604/11 razveljavilo odločbo četrtega odbora za pritožbe pri UUNT v zvezi s figurativno znamko in v zadevi T‑292/12 zavrnilo predlog za razveljavitev odločbe istega odbora v zvezi z besedno znamko MAGNEXT.

25

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

26

UUNT Sodišču predlaga, naj:

27

Pritožnica v utemeljitev pritožbe zatrjuje kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 in neobstoj obrazložitve izpodbijane sodbe.

28

Ta pritožbeni razlog se deli na štiri dele.

29

Pritožnica trdi, da je Splošno sodišče pri presoji verjetnosti zmede izkrivilo dejstva in kršilo načela, opredeljena v sodni praksi, na eni strani s tem, da je element „MAGNET“ prejšnje znamke MAGNET 4 opredelilo za prevladujoč, čeprav je ugotovilo, da je ta element opisen, na drugi strani pa s tem, da ni upoštevalo števila „4“, ki sestavlja to znamko.

30

UUNT meni, da ta argumentacija ni dopustna, ali podredno, očitno ni utemeljena.

31

Kot je Splošno sodišče pravilno ugotovilo v točki 21 izpodbijane sodbe, mora celostna presoja verjetnosti zmede glede vizualne, fonetične in pomenske podobnosti med spornima znakoma temeljiti na celotnem vtisu, ki ga povzročata, upoštevajoč zlasti njune razlikovalne in prevladujoče elemente (glej zlasti sodbi UUNT/Shaker, C‑334/05 P, EU:C:2007:333, točka 35, in Nestlé/UUNT, C‑193/06 P, EU:C:2007:539, točka 34).

32

Presoja podobnosti med znamkama se ne more omejiti samo na upoštevanje enega sestavnega dela sestavljene znamke in njegovega primerjanja z drugo znamko. Nasprotno, opraviti je treba primerjavo s preučitvijo zadevnih znamk in vsako upoštevati kot celoto, kar ne izključuje, da lahko v celotnem vtisu, ki ga v spominu upoštevne javnosti ustvari sestavljena znamka, v nekaterih okoliščinah prevlada en ali več njenih sestavnih delov (glej zlasti sodbi UUNT/Shaker, EU:C:2007:333, točka 41, in United States Polo Association/UUNT, C‑327/11 P, EU:C:2012:550, točka 57).

33

Splošno sodišče je v obravnavani zadevi pri presoji fonetične in vizualne podobnosti spornih znakov v točki 25 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je treba v prejšnji znamki besedo „magnet“ šteti za prevladujoči element.

34

V zvezi s trditvijo pritožnice, da ta opredelitev ni združljiva z opisnostjo, ki jo je Splošno sodišče tej besedi priznalo v točki 26 izpodbijane sodbe, zadošča navesti, da bi bilo sicer treba šteti, da je nek besedni element samo opisen, vendar ta lastnost ne preprečuje, da bi se temu elementu priznal prevladujoč položaj za potrebe presoje podobnosti spornih znakov (glej v tem smislu sklep Muñoz Arraiza/UUNT, C‑388/10 P, EU:C:2011:185, točka 65).

35

Zato je treba ugotoviti, da je treba prvi del pritožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2007, zavrniti.

36

V delu, v katerem pritožnica Splošnemu sodišču očita, da pri presoji verjetnosti zmede ni upoštevalo elementa „4“, ki sestavlja prejšnjo znamko, je treba glede na besedilo točke 25 izpodbijane sodbe ugotoviti, da je Splošno sodišče pri presoji vizualne in fonetične podobnosti spornih znakov zgolj ugotovilo, da se prijavljena besedna znamka MAGNEXT od elementa „magnet“ prejšnje besedne znamke MAGNET 4, razlikuje samo z veliko črko „X“.

37

Seveda je treba to neupoštevanje številke „4“, ki jo vsebuje znamka MAGNET 4, povezati z izrecno opredelitvijo elementa „magnet“ – v točki 25 izpodbijane sodbe – kot prevladujočega elementa te znamke.

38

Iz sodne prakse, navedene v točki 32 te sodbe, je namreč razvidno, da se presoja podobnosti lahko opravi samo na podlagi prevladujočega elementa sestavljene znamke. Vendar ta sodna praksa zadeva samo izjemne primere (sklep Repsol/UUNT, C‑466/13 P, EU:C:2014:2331, točka 83) in je mogoče presojo zgolj na podlagi prevladujočega elementa opraviti, le če so vse preostale sestavine znamke v celotnem vtisu, ki ga ta ustvarja, zanemarljive (glej zlasti sodbi Aceites del Sur-Coosur/Koipe, C‑498/07 P, EU:C:2009:503, točka 62, in United States Polo Association/UUNT, EU:C:2012:550, točka 57).

39

V točki 25 izpodbijane sodbe pa Splošno sodišče zgolj zatrjuje, da je element „magnet“ v prejšnji znamki prevladujoč, ne da bi podalo kakršnokoli analizo lastnosti drugega elementa te znamke, in sicer številke „4“, iz katere bi bilo razvidno, da je ta element zanemarljiv.

40

Čeprav točka 25 izpodbijane sodbe – kot je poudaril UUNT – napotuje na točko 22 te sodbe v zvezi z vizualno podobnostjo prijavljene figurativne znamke in prejšnje znamke, zadnjenavedena točka omenja samo ugotovitev Splošnega sodišča, da številke „4“ ni v prijavljeni figurativni znamki in ne vsebuje nobene presoje vizualnega vtisa, ki ga ustvarja ta številka pri prejšnji znamki, iz katere bi bilo razvidno, da je ta vtis zanemarljiv.

41

Točka 23 izpodbijane sodbe v zvezi s fonetično podobnostjo prijavljene figurativne znamke in prejšnje znamke, na katero napotuje točka 25 izpodbijane sodbe, pa ne vsebuje nobene navedbe o prisotnosti številke „4“ v prejšnji znamki. Zlasti ne vsebuje nobene omembe glede izgovarjanja te številke kot „cuatro“ v španskem jeziku, ki ga uporablja javnost, ki se šteje za upoštevno v zvezi s to znamko, in nobene presoje, iz katere bi bilo razvidno, da je fonetični vtis, ki ga ustvarja ta zvok, zanemarljiv.

42

Zato je treba ugotoviti, da je Splošno sodišče s tem, da ni opravilo primerjave zadevnih znamk, pri kateri bi vsako od njih preučilo v celoti, napačno uporabilo pravo.

43

Drugi del pritožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, je torej utemeljen.

44

Pritožnica Splošnemu sodišču očita, da je izkrivilo dejstva s tem, da je ugotovilo srednjo stopnjo fonetične podobnosti med spornimi znamkami, medtem ko je štelo, da je stopnja fonetične podobnosti med zadevno figurativno znamko v zadevi T‑604/11 in prejšnjo znamko zelo nizka. Figurativna in besedna znamka MAGNEXT, ki se obravnavata v zadevnem primeru, pa naj bi bili sestavljeni iz enakih črk in naj bi se torej izgovarjali enako.

45

Pritožnica Splošnemu sodišču tudi očita, da je napačno uporabilo pravo s tem, da je štelo, da so si sporne znamke srednje podobne na vizualni ravni, čeprav je besedna znamka MAGNEXT tako kot figurativna znamka sestavljena iz elementov „mag“ in „next“, in da bi bilo treba slednjega, ki ustreza splošno znani angleški besedi „next“, šteti za prevladujočega.

46

UUNT meni, da ta argumentacija ni dopustna, ali podredno, da ni utemeljena.

47

V skladu s členom 256(1), drugi pododstavek, PDEU in členom 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije je pritožba omejena na pravna vprašanja. Splošno sodišče je edino pristojno, da ugotovi in presodi upoštevna dejstva in da presodi dokaze, ki so mu predloženi. Presoja teh dejstev in dokazov, razen v primeru njihovega izkrivljanja, ni pravno vprašanje, ki bi bilo predmet nadzora Sodišča v okviru pritožbe (glej zlasti sodbi Nestlé/UUNT, EU:C:2007:539, točka 53, in United States Polo Association/UUNT, EU:C:2012:550, točka 62).

48

Presoja fonetične in vizualne podobnosti spornih znakov pomeni presojo dejstev (glej v tem smislu zlasti sklep Longevity Health Products/UUNT, C‑311/14 P, EU:C:2015:23, točka 34 in navedena sodna praksa) in je torej lahko predmet pritožbe, samo če je prišlo do izkrivljanja teh dejstev.

49

V zvezi s tem je treba spomniti, kot je razvidno iz ustaljene sodne prakse Sodišča, da mora to izkrivljanje očitno izhajati iz listin v spisu, ne da bi bilo treba opraviti novo presojo dejstev in dokazov (glej zlasti sklep Mundipharma/UUNT, C‑669/13 P, EU:C:2014:2308, točka 33 in navedena sodna praksa).

50

V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da pritožnica sicer zatrjuje, da izpodbijana sodba temelji na izkrivljanju dejstev in dokazov, na podlagi katerih je Splošno sodišče presodilo fonetično in vizualno podobnost spornih znakov, vendar trditve, ki jih navaja v utemeljitev te navedbe, v bistvu samo ponavljajo zatrjevanja, ki so bila že predstavljena v pisanjih pred Splošnim sodiščem in ne vsebujejo nobene posebne pravne argumentacije, s katero bi se poleg domnevno napačne presoje dejstev Splošnega sodišča lahko dokazalo njihovo izkrivljanje v izpodbijani sodbi.

51

Iz navedenega izhaja, da je treba tretji in četrti del pritožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, zavreči kot nedopustna.

52

Pritožnica trdi, da Splošno sodišče v točki 35 izpodbijane sodbe ni podalo podrobne obrazložitve, ki bi ob pravilni presoji vizualne in fonetične podobnosti spornih znakov utemeljevala sklep, da obstaja verjetnost zmede glede teh znakov. Zato naj sodba ne bi bila ustrezno obrazložena.

53

UUNT meni, da je izpodbijana sodba pravno zadostno obrazložena.

54

V skladu z ustaljeno sodno prakso obveznost obrazložitve, ki jo ima Splošno sodišče v skladu s členom 36 Statuta Sodišča, ki se za Splošno sodišče uporablja na podlagi člena 53, prvi odstavek, tega statuta, in v skladu s členom 81 Poslovnika Splošnega sodišča, temu ne nalaga, da zagotovi razlago, ki bi izčrpno in posamično sledila ugotovitvam, ki jih navajajo stranke v sporu; obrazložitev Splošnega sodišča je torej lahko implicitna, če zadevnim osebam omogoča, da se seznanijo s tem, zakaj Splošno sodišče ni sprejelo njihovih argumentov, Sodišču pa omogoča, da razpolaga z dovolj elementi za izvajanje nadzora (glej zlasti sodbi Edwin/UUNT, C‑263/09 P, EU:C:2011:452, točka 64, in Isdin/Bial-Portela, C‑597/12 P, EU:C:2013:672, točka 21 in navedena sodna praksa).

55

V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da je točka 35 izpodbijane sodbe, v kateri Splošno sodišče ugotovi obstoj verjetnosti zmede glede spornih znakov, sklepna točka, ki se posredno, vendar očitno opira na ugotovitve iz prejšnjih točk navedene sodbe o, na eni strani, vizualni, fonetični in pomenski podobnosti med prijavljeno besedno znamko in prejšnjo znamko, in na drugi strani, razlikovalnemu učinku slednje.

56

Glede ugotovitev Splošnega sodišča v zvezi z vizualno in fonetično podobnostjo spornih znakov, za kateri pritožnica izpodbija, da bi lahko utemeljevali sklep, ki ga je iz tega izpeljalo Splošno sodišče, o obstoju verjetnosti zmede, je bilo v točkah 33 in 36 te sodbe že navedeno, da je Splošno sodišče v zvezi z znamko MAGNET 4 upoštevalo samo element „magnet“, ki ga je štelo za prevladujočega, ne da bi upoštevalo številko „4“.

57

Vendar pa Splošno sodišče po eni strani ni podalo nobene obrazložitve, niti implicitne, ki bi omogočala seznanitev s tem, zakaj je element „magnet“ opredelilo kot prevladujoč (glej zgoraj točko 39 te sodbe).

58

Po drugi strani Splošno sodišče ni obrazložilo – vsaj implicitno – niti svoje odločitve, da ne vključi številke „4“ v presojo podobnosti spornih znakov (glej zgoraj točke od 39 do 41 te sodbe).

59

Iz tega izhaja, da zato, ker ugotovitev Splošnega sodišča iz točke 35 izpodbijane sodbe o obstoju verjetnosti zmede temelji na presoji vizualne in fonetične podobnosti spornih znakov, ki ni obrazložena, je tudi ta ugotovitev nezadostno obrazložena.

60

Glede na zgornje navedbe, zlasti tiste iz točk 42, 43 in 59 te sodbe, je treba točko 4 izreka izpodbijane sodbe razveljaviti.

61

Iz člena 61, prvi odstavek, Statuta Sodišča izhaja, da lahko Sodišče, če razveljavi odločitev Splošnega sodišča, samo dokončno odloči o zadevi, če stanje postopka to dovoljuje, ali pa jo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču.

62

V tem primeru Sodišče meni, da stanje postopka ne dovoljuje, da odloči o zadevi, saj mora Splošno sodišče za celostno presojo verjetnosti zmede, ki bi bila v skladu z zahtevami člena 8(1) Uredbe št. 207/2009, dopolniti presojo dejstev.

63

Zato je treba zadevo vrniti v razsojanje Splošnemu sodišču.

64

Ker je treba zadevo vrniti v razsojanje Splošnemu sodišču, se odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridrži.

Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo: