Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62014CA0235

    Zadeva C-235/14: Sodba Sodišča (peti senat) z dne 10. marca 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Audiencia Provincial de Barcelona – Španija) – Safe Interenvios, SA/Liberbank, SA, Banco de Sabadell, SA, Banco Bilbao Vizcaya Argentaria, SA (Predhodno odločanje — Preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma — Direktiva 2005/60/ES — Ukrepi glede dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke — Direktiva 2007/64/ES — Plačilne storitve na notranjem trgu)

    UL C 156, 2.5.2016, p. 4–5 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    2.5.2016   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 156/4


    Sodba Sodišča (peti senat) z dne 10. marca 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Audiencia Provincial de Barcelona – Španija) – Safe Interenvios, SA/Liberbank, SA, Banco de Sabadell, SA, Banco Bilbao Vizcaya Argentaria, SA

    (Zadeva C-235/14) (1)

    ((Predhodno odločanje - Preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma - Direktiva 2005/60/ES - Ukrepi glede dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke - Direktiva 2007/64/ES - Plačilne storitve na notranjem trgu))

    (2016/C 156/05)

    Jezik postopka: španščina

    Predložitveno sodišče

    Audiencia Provincial de Barcelona

    Stranke v postopku v glavni stvari

    Tožeča stranka: Safe Interenvios, SA

    Tožene stranke: Liberbank, SA, Banco de Sabadell, SA, Banco Bilbao Vizcaya Argentaria, SA

    Izrek

    1.

    Člene 5, 7, 11(1), in 13 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010, je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo nacionalni ureditvi, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ki po eni strani dovoljuje izvajanje ukrepov standardne dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, kar zadeve stranke, ki so finančne ustanove, katerih spoštovanje ukrepov dolžnosti skrbnosti je predmet nadzora, kadar je podan sum pranja denarja ali financiranja terorizma v smislu člena 7(c) te direktive, in po drugi strani, ustanovam in osebam, za katere velja ta direktiva, nalaga, da glede na svojo presojo tveganja izvajajo ukrepe poglobljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke v okoliščinah, ki zaradi svoje narave lahko predstavljajo večje tveganje pranja denarja in financiranja terorizma v smislu člena 13(1) te iste direktive, kot je prenos sredstev.

    Poleg tega tudi ob neobstoju takega suma ali takega tveganja člen 5 Direktive 2005/60, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2010/78, državam članicam dopušča, da sprejmejo ali obdržijo v veljavi strožje predpise, če je cilj teh določb okrepiti boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma.

    2.

    Direktivo 2005/60, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2010/78, je treba razlagati tako, da ustanove in osebe, za katere velja ta direktiva, ne smejo posegati v izvajanje nalog nadzora nad plačilnimi institucijami, za katere so v skladu s členom 21 Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/111/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009, zadolženi pristojni organi, in ne smejo nadomestiti teh organov. Direktivo 2005/60, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2010/78, je treba razlagati tako, da čeprav lahko finančna ustanova v okviru obveznosti nadzora, ki jo ima glede svojih strank, upošteva ukrepe glede dolžnosti skrbnosti, ki jih glede svojih strank izvaja plačilna ustanova, pa morajo biti vsi ukrepi glede dolžnosti skrbnosti, ki jih sprejme, prilagojeni tveganju pranja denarja in financiranja terorizma.

    3.

    Člena 5 in 13 Direktive 2005/60, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2010/78, je treba razlagati tako, da mora biti nacionalna ureditev, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ki je sprejeta bodisi ob uporabi polja proste presoje, ki ga člen 13 te direktive daje državam članicam, bodisi pristojnosti iz člena 5 te direktive, združljiva s pravom Unije, zlasti temeljnimi svoboščinami, ki jih zagotavljata Pogodbi. Čeprav taka nacionalna ureditev, katere cilj je boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma, sledi legitimnemu cilju, ki lahko utemelji omejitev temeljnih svoboščin, in čeprav je predpostavka, da prenos sredstev s strani ustanove, za katero velja ta direktiva, v druge države, kot je država njenega sedeža, vedno pomeni večje tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, primerna za zagotovitev uresničitve tega cilja, ta ureditev vseeno preseže to, kar je potrebno za uresničitev zastavljenega cilja, če se z njo določena domneva uporablja za vse prenose sredstev, ne da bi bila predvidena možnost izpodbijanja te domneve za prenose sredstev, ki objektivno ne pomenijo takega tveganja.


    (1)  UL C 235, 21.7.2014.


    Top