Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62014CA0085

    Zadeva C-85/14: Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 17. septembra 2015 (predlog za sprejetje predhodne odločbe College van Beroep voor het Bedrijfsleven – Nizozemska) – KPN BV/Autoriteit Consument en Markt (ACM) (Predhodno odločanje — Elektronska komunikacijska omrežja in storitve — Univerzalna storitev in pravice uporabnikov — Direktiva 2002/22/ES — Člen 28 — Dostop do številk in storitev — Negeografske številke — Direktiva 2002/19/ES — Členi 5, 8 in 13 — Pristojnosti nacionalnih regulativnih organov — Cenovni nadzor — Tranzitne storitve klicev — Nacionalna ureditev, ki ponudnikom tranzitnih storitev za telefonske klice nalaga, da ne zaračunavajo višjih cen za klice na negeografske številke kot za klice na geografske številke — Podjetje, ki nima pomembne tržne moči — Pristojni nacionalni organ)

    UL C 371, 9.11.2015, p. 9–10 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    9.11.2015   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 371/9


    Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 17. septembra 2015 (predlog za sprejetje predhodne odločbe College van Beroep voor het Bedrijfsleven – Nizozemska) – KPN BV/Autoriteit Consument en Markt (ACM)

    (Zadeva C-85/14) (1)

    ((Predhodno odločanje - Elektronska komunikacijska omrežja in storitve - Univerzalna storitev in pravice uporabnikov - Direktiva 2002/22/ES - Člen 28 - Dostop do številk in storitev - Negeografske številke - Direktiva 2002/19/ES - Členi 5, 8 in 13 - Pristojnosti nacionalnih regulativnih organov - Cenovni nadzor - Tranzitne storitve klicev - Nacionalna ureditev, ki ponudnikom tranzitnih storitev za telefonske klice nalaga, da ne zaračunavajo višjih cen za klice na negeografske številke kot za klice na geografske številke - Podjetje, ki nima pomembne tržne moči - Pristojni nacionalni organ))

    (2015/C 371/11)

    Jezik postopka: nizozemščina

    Predložitveno sodišče

    College van Beroep voor het Bedrijfsleven

    Stranki v postopku v glavni stvari

    Tožeča stranka: KPN BV

    Tožena stranka: Autoriteit Consument en Markt (ACM)

    Izrek

    1.

    Pravo Unije je treba razlagati tako, da pristojnemu nacionalnemu organu na podlagi člena 28 Direktive 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta ES z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009, dopušča naložitev cenovne obveznosti, kakršna je obravnavana v postopku v glavni stvari, za odpravo takšne ovire za klice na negeografske številke, ki ni tehnične narave, ampak izhaja iz zaračunanih cen, pri čemer ni bila opravljena tržna analiza, ki bi potrjevala pomembno tržno moč zadevnega podjetja, če je takšna obveznost potreben in sorazmeren ukrep za zagotovitev, da imajo končni uporabniki možnost dostopa do storitev z uporabo negeografskih številk na ozemlju Unije.

    Nacionalno sodišče mora preveriti, ali je ta pogoj izpolnjen in ali je cenovna obveznost objektivna, pregledna, sorazmerna in nediskriminatorna, ali temelji na naravi ugotovljenega problema ter je utemeljena glede na cilje, ki so določeni v členu 8 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (Okvirna direktiva), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009, ter da so bili spoštovani postopki iz členov 6, 7 in 7a Direktive 2002/21/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/140.

    2.

    Pravo Unije treba razlagati tako, da država članica lahko določi, da cenovno obveznost na podlagi člena 28 Direktive 2002/22, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136, kakršna je obravnavana v postopku v glavni stvari, naloži drug nacionalni organ, in ne nacionalni regulativni organ, običajno pristojen za uporabo novega regulativnega okvira, pod pogojem, da ta organ izpolnjuje pogoje pristojnosti, neodvisnosti, nepristranskosti in preglednosti, ki jih določa Direktiva 2002/21/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/140, ter da je zoper njegove odločbe mogoče vložiti učinkovito pravno sredstvo pri organu, ki je neodvisen od udeleženih strank, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.


    (1)  UL C 151, 19.5.2014.


    Top