Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62014CA0074

    Zadeva C-74/14: Sodba Sodišča (peti senat) z dne 21. januarja 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas – Litva) – „Eturas“ UAB in drugi/Lietuvos Respublikos konkurencijos taryba (Predhodno odločanje — Konkurenca — Omejevalni sporazumi — Usklajeno ravnanje — Potovalne agencije, ki uporabljajo skupni informacijski sistem za ponudbe potovanj — Samodejna omejitev stopnje popusta za nakupe potovanj na spletu — Sporočilo skrbnika sistema o navedeni omejitvi — Tihi sporazum, ki ga je mogoče opredeliti kot usklajeno ravnanje — Konstitutivni elementi sporazuma in usklajenega ravnanja — Presoja dokazov in zahtevani dokazni standard — Procesna avtonomija držav članic — Načelo učinkovitosti — Domneva nedolžnosti)

    UL C 98, 14.3.2016, p. 3–4 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    14.3.2016   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 98/3


    Sodba Sodišča (peti senat) z dne 21. januarja 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas – Litva) – „Eturas“ UAB in drugi/Lietuvos Respublikos konkurencijos taryba

    (Zadeva C-74/14) (1)

    ((Predhodno odločanje - Konkurenca - Omejevalni sporazumi - Usklajeno ravnanje - Potovalne agencije, ki uporabljajo skupni informacijski sistem za ponudbe potovanj - Samodejna omejitev stopnje popusta za nakupe potovanj na spletu - Sporočilo skrbnika sistema o navedeni omejitvi - Tihi sporazum, ki ga je mogoče opredeliti kot usklajeno ravnanje - Konstitutivni elementi sporazuma in usklajenega ravnanja - Presoja dokazov in zahtevani dokazni standard - Procesna avtonomija držav članic - Načelo učinkovitosti - Domneva nedolžnosti))

    (2016/C 098/03)

    Jezik postopka: litovščina

    Predložitveno sodišče

    Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas

    Stranke v postopku v glavni stvari

    Tožeče stranke:„Eturas“ UAB, „AAA Wrislit“ UAB, „Baltic Clipper“ UAB, „Baltic Tours Vilnius“ UAB, „Daigera“ UAB, „Ferona“ UAB, „Freshtravel“ UAB, „Guliverio kelionės“ UAB, „Kelionių akademija“ UAB, „Kelionių gurmanai“ UAB, „Kelionių laikas“ UAB, „Litamicus“ UAB, „Megaturas“ UAB, „Neoturas“ UAB, „TopTravel“ UAB, „Travelonline Baltics“ UAB, „Vestekspress“ UAB, „Visveta“ UAB, „Zigzag Travel“ UAB, „ZIP Travel“ UAB

    Tožena stranka: Lietuvos Respublikos konkurencijos taryba

    ob udeležbi:„Aviaeuropa“ UAB, „Grand Voyage“ UAB, „Kalnų upė“ UAB, „Keliautojų klubas“ UAB, „Smaragdas travel“ UAB, „700LT“ UAB, „Aljus ir Ko“ UAB, „Gustus vitae“ UAB, „Tropikai“ UAB, „Vipauta“ UAB, „Vistus“ UAB

    Izrek

    Člen 101(1) PDEU je treba razlagati tako, da – kadar skrbnik informacijskega sistema, ki potovalnim agencijam omogoča prodajajo potovanj na njihovem spletnem mestu po enotnem načinu rezervacije, tem gospodarskim subjektom prek osebne elektronske pošte pošlje sporočilo, s katerim jih obvesti, da bodo popusti za proizvode, ki se prodajajo prek tega sistema, odslej omejeni in da bodo po posredovanju tega sporočila v zadevni sistem vnesene tehnične spremembe, potrebne za izvajanje tega ukrepa – se lahko za te gospodarske subjekte šteje, da so od trenutka, ko so izvedeli za sporočilo, ki ga je poslal skrbnik sistema, sodelovali pri usklajenem ravnanju v smislu navedene določbe, če se od tega ravnanja niso javno distancirali, če tega ravnanja niso naznanili upravnim organom ali če niso predložili drugih dokazov za ovrženje te domneve, kot na primer dokaz sistematične uporabe popusta, ki presega zadevno omejitev.

    Predložitveno sodišče mora na podlagi nacionalnih določb o presoji dokazov in dokaznem standardu preučiti, ali je mogoče – ob upoštevanju vseh okoliščin, s katerimi je seznanjeno – posredovanje sporočila, kakršno je to iz postopka v glavni stvari, šteti za zadosten dokaz za ugotovitev, da so njegovi naslovniki vedeli za njegovo vsebino. Domneva nedolžnosti nasprotuje temu, da bi predložitveno sodišče zgolj posredovanje tega sporočila štelo za zadosten dokaz za ugotovitev, da so njegovi naslovniki vedeli ali bi morali vedeti za njegovo vsebino.


    (1)  UL C 142, 12.5.2014.


    Top