Pritožba, ki so jo Inuit Tapiriit Kanatami in drugi vložili 12. julija 2013 zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 25. aprila 2013 v zadevi T-526/10, Inuit Tapiriit Kanatami proti Evropski komisiji, Svetu Evropske unije in Evropskemu parlamentu

(Zadeva C-398/13 P)

2013/C 274/20

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožniki: Inuit Tapiriit Kanatami, Nattivak Hunters and Trappers Association, Pangnirtung Hunters' and Trappers' Association, Jaypootie Moesesie, Allen Kooneeliusie, Toomasie Newkingnak, David Kuptana, Karliin Aariak, Canadian Seal Marketing Group, Ta Ma Su Seal Products, Inc., Fur Institute of Canada, NuTan Furs, Inc., GC Rieber Skinn AS, Inuit Circumpolar Council, Johannes Egede, Kalaallit Nunaanni Aalisartut Piniartullu Kattuffiat (KNAPK), William E. Scott & Son, Association des chasseurs de phoques des Îles-de-la-Madeleine, Hatem Yavuz Deri Sanayi iç Ve Diș Ticaret Ltd Șirketi, Northeast Coast Sealers' Co-Operative Society, Ltd (zastopnika: H. Viaene, J. Bouckaert, odvetnika)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Svet Evropske unije in Evropski parlament

Predlogi

Tožeče stranke predlagajo Sodišču, naj:

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožba temelji na dveh glavnih razlogih, in sicer ugotovitvi: 1) Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo pri uporabi člena 95 Pogodbe ES, in 2) Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo pri razlagi in uporabi temeljnih pravnih načel.

S prvim pritožbenim razlogom pritožniki zatrjujejo, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da ni presodilo, ali so bili pogoji za uporabo člena 95 ES kot pravne podlage v zadevnem trenutku izpolnjeni. Pritožniki dokazujejo, da morajo biti pogoji za uporabo člena 95 ES kot pravne podlage izpolnjeni v trenutku predloga Komisije. Pritožniki tudi navajajo, da neizpolnitve pogojev za uporabo člena 95 ES kot pravne podlage ni mogoče odpraviti na stopnji sodnega nadzora. Pritožniki tudi trdijo, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je uporabilo napačno merilo pri presoji, ali so obstoječe razlike med nacionalnimi določbami o trgovini z izdelki iz tjulnjev take, da bi lahko upravičile intervencijo zakonodajalca Unije na podlagi člena 95 ES. Splošno sodišče je v izpodbijani sodbi uporabilo prag, ki temelji na merilu nezanemarljivosti trgovine z zadevnimi izdelki med državami članicami. Vendar je nezanemarljivost trgovine v zvezi z zadevnim izdelkom povsem drugačna od „relativne znatnosti“ te trgovine, to je merila, ki ga je Sodišče uporabilo v upoštevni sodni praksi.

Z drugim pritožbenim razlogom pritožniki trdijo, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, ko se je sklicevalo na določbe same Listine. Pritožniki menijo, da le dejstvo, da je varstvo, ki ga dajejo členi Listine, na katere se sklicujejo pritožniki, v pravo EU preneseno s členi 17, 7, 10 in 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, Splošnega sodišča ne oprošča obveznosti, da določbe Listine upošteva kot splošna pravna načela. Pritožniki še zatrjujejo, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je trgovske interese izvzelo iz področja lastninske pravice, ko je sklenilo, da „lastninske pravice ni mogoče razširiti na varstvo preprostih trgovskih interesov“, in pritožnikom odvzelo varstvo, določeno v členu 1 Protokola št. 1 k Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Pritožniki še zatrjujejo, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da osnovne uredbe ni preučilo v luči člena 19 Deklaracije Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev. Ker mora Unija pri izvrševanju svojih pristojnosti spoštovati mednarodno pravo in je zato treba osnovno uredbo razlagati v luči člena 19 te deklaracije, je bilo Splošno sodišče zavezano preučiti, ali sta instituciji EU pred sprejetjem osnovne uredbe pridobili prostovoljno in predhodno dovoljenje pritožnikov, ki so se z zadevo seznanili.

(1)  Uredba (ES) št. 1007/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o trgovini z izdelki iz tjulnjev (UL L 286, str. 36).

(2)  Uredba Komisije (EU) št. 737/2010 z dne 10. avgusta 2010 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 1007/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o trgovini z izdelki iz tjulnjev (UL L 216, str. 1).