—

za Netto Marken-Discount AG & Co. KG M. Rauscher, odvetnik,

—

za francosko vlado D. Colas in F.‑X. Bréchot, agenta,

—

za poljsko vlado B. Majczyna, agent,

—

za vlado Združenega kraljestva J. Beeko, agentka, skupaj s S. Ford, barrister,

—

za Evropsko komisijo F. W. Bulst in E. Montaguti, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2 Direktive 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL L 229, str. 25).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Netto Marken-Discount AG & Co. KG (v nadaljevanju: Netto Marken-Discount) in Deutsches Patent- und Markenamt (nemški urad za patente in znamke, v nadaljevanju: DPMA), ker je zadnji zavrnil prijavo za registracijo znamke.

3

Pravo znamk je na mednarodnem področju urejeno zlasti s Konvencijo o varstvu industrijske lastnine, podpisano v Parizu 20. marca 1883, nazadnje revidirano v Stockholmu 14. julija 1967 in spremenjeno 28. septembra 1979 (Recueil des traités des Nations unies, zv. 828, št. 11851, str. 305, v nadaljevanju: Pariška konvencija). Vse države članice Evropske unije so pogodbene stranke te konvencije.

4

V skladu s členom 19 Pariške konvencije je državam, v katerih se ta uporablja, pridržana pravica, da ločeno med seboj sklepajo posamezne sporazume o varstvu industrijske lastnine.

5

Navedeni člen je bil uporabljen kot podlaga za sprejetje Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev za registracijo znamk, ki je bil sprejet na diplomatski konferenci v Nici 15. junija 1957, nazadnje revidiran v Ženevi 13. maja 1977 in spremenjen 28. septembra 1979 (Recueil des traités des Nations unies, zv. 1154, št. I‑18200, str. 89, v nadaljevanju: Nicejski aranžma). Njegov člen 1 določa:

[…]“

6

Člen 2 Nicejskega aranžmaja z naslovom „Pravni obseg in uporaba [Nicejske] klasifikacije“ določa:

7

Seznam razredov iz Nicejske klasifikacije od osme izdaje dalje, ki je začela veljati 1. januarja 2002, vsebuje 34 razredov proizvodov in 11 razredov storitev. Vsak razred je označen z eno ali več splošnimi navedbami, ki se skupaj imenujejo „naslov razreda“ in na splošno označujejo področja, na katera načeloma spadajo proizvodi ali storitve iz tega razreda.

8

V skladu z navodili uporabnikom Nicejske klasifikacije je treba za zagotovitev pravilne uvrstitve posameznega proizvoda ali storitve upoštevati abecedni seznam proizvodov in storitev ter pojasnjevalne opombe v zvezi z različnimi razredi.

9

Nicejska klasifikacija v deveti izdaji, ki velja od 1. januarja 2007 in ki je popolnoma enaka deseti izdaji, ki velja od 1. januarja 2012, vsebuje ta naslov za razred 35, ki se nanaša na storitve:

„Oglasna dejavnost; vodenje komercialnih poslov; poslovna administracija; pisarniški posli.“

10

V pojasnjevalni opombi za ta razred je navedeno:

„Razred 35 vsebuje predvsem storitve oseb ali organizacij, katerih glavni namen je:

in storitve oglaševalskih organizacij, zadolženih predvsem za komunikacijo z javnostjo, izjave in oglasna sporočila z vsemi sredstvi razširjanja ter za vse vrste blaga in storitev.

Ta razred zajema zlasti:

Ta razred ne zajema zlasti:

11

V abecednem seznamu Nicejske klasifikacije je med drugim navedeno „pospeševanje prodaje (za druge)“, ki spada v navedeni razred 35.

12

Nicejska klasifikacija vsebuje te naslove razredov 36, 39, 41 in 45, ki se nanašajo tudi na storitve: „Zavarovalništvo; finančni posli; denarni posli; posli v zvezi s posredovanjem nepremičnin“; „Prevozništvo; pakiranje in skladiščenje blaga; organizacija potovanj“; „Izobraževanje; pouk; razvedrilo; športne in kulturne dejavnosti“ in „Individualne in socialne storitve za potrebe posameznika; storitve zaščite in varovanja lastnine in ljudi; nudenje pravne pomoči“.

13

V uvodni izjavi 13 Direktive 2008/95 je navedeno:

„Vse države članice obvezuje [Pariška konvencija]. Nujno je, da se določbe te direktive popolnoma ujemajo z določbami omenjene konvencije. Ta direktiva ne sme vplivati na obveznosti držav članic, ki izhajajo iz te [k]onvencije. […]“

14

Člen 2 te direktive določa:

„Blagovna znamka je lahko sestavljena iz kakršnihkoli znakov, ki jih je mogoče predstaviti grafično, zlasti iz besed, vključno z osebnimi imeni, slik, črk, števil, oblike blaga ali njegove embalaže, če se s pomočjo teh znakov blago ali storitve nekega podjetja lahko razlikujejo od blaga ali storitev drugih podjetij.“

15

Člen 3(1) te direktive določa:

„1.   Ne registrira se ali, če je registrirano, se lahko razglasi za neveljavno naslednje:

[…]“

16

Besedilo členov 2 in 3 Direktive 2008/95 ustreza besedilu členov 2 in 3 Direktive Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (89/104/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 92), ki je bila z 28. novembrom 2008 razveljavljena in nadomeščena z Direktivo 2008/95.

17

Člen 3(1) zakona o varstvu znamk in drugih razlikovalnih znakov (Gesetz über den Schutz von Marken und sonstigen Kennzeichen (Markengesetz)) z dne 25. oktobra 1994 (BGBl. 1994 I, str. 3082, v nadaljevanju: MarkenG) v bistvu ustreza členu 2 Direktive 2008/95.

18

Člen 32(3) MarkenG določa:

„Prijava mora izpolnjevati pogoje, ki so opredeljeni z uredbo na podlagi člena 65(1), točka 2.“

19

Člen 65(1), točka 2, MarkenG določa:

„Zvezni minister za pravosodje lahko z uredbo, za katero ni potrebna potrditev Bundesrat, […] opredeli druge pogoje za vložitev prijave za registracijo znamk […].“

20

Člen 20(1) uredbe o izvajanju MarkenG (v nadaljevanju: MarkenV) določa:

„Proizvodi in storitve morajo biti označeni tako, da je mogoče vsak proizvod ali storitev uvrstiti v razred nomenklature iz člena 19(1).“

21

Člen 19(1) MarkenV določa, da „uvrstitev proizvodov in storitev poteka v skladu z nomenklaturo proizvodov in storitev iz priloge 1 k tej uredbi“. Priloga 1 vsebuje razred 35, katerega besedilo ustreza besedilu razreda 35 Nicejske klasifikacije.

22

Člen 36(4) MarkenG določa:

„Če druge nepravilnosti niso odpravljene v roku, ki ga določi [DPMA], ta prijavo zavrže.“

23

Družba Netto Marken-Discount je 10. septembra 2011 pri DPMA vložila prijavo za registracijo tega besednega in figurativnega znaka kot znamke za proizvode in storitve iz razredov 18, 25, 35 in 36 v smislu Nicejskega aranžmaja:

24

V zvezi z razredom 35 je bilo v prijavi za registracijo navedeno:

„Razred 35: maloprodajne in veleprodajne storitve, zlasti povezovanje različnih storitev za druge, da se potrošnikom olajša nakup teh storitev, predvsem tudi prek trgovin na drobno, prodajnih mest v trgovinah na debelo, kataloške prodaje po pošti ali elektronskih medijev, na primer spletnih strani ali televizijskih prodaj, in sicer glede teh storitev: iz razreda 35 – oglasna dejavnost; vodenje komercialnih poslov; poslovna administracija; pisarniški posli; iz razreda 36 – izdajanje vrednostnih bonov; iz razreda 39 – organizacija potovanj; iz razreda 41 – razvedrilo; iz razreda 45 – individualne in socialne storitve za potrebe posameznika.“

25

DPMA je na podlagi člena 36(4) MarkenG z odločbo z dne 10. septembra 2012 prijavo za registracijo zavrnil v delu, v katerem je bila vložena za storitve iz razreda 35, zaradi neizpolnjenosti pogoja iz člena 20(1) MarkenV, saj storitev iz tega razreda, ki so bile navedene v tej prijavi, po njegovem mnenju niti po njihovi naravi niti po njihovem obsegu ni bilo mogoče jasno razlikovati od drugih storitev.

26

Družba Netto Marken-Discount je zoper to zavrnilno odločbo pri predložitvenem sodišču vložila razveljavitveno tožbo.

27

Predložitveno sodišče navaja, da se Sodišče še ni izreklo o vprašanju, ali se varstvo, ki ga zagotavlja znamka, lahko pridobi za trgovanje na drobno s storitvami. Če je to mogoče, se sprašuje, kako natančno morajo biti storitve, na katere se nanaša ta trgovina na drobno, opisane in ali se varstvo, zagotovljeno z znamko, ki označuje to trgovino na drobno s storitvami, lahko razširi tudi na storitve, ki jih trgovec na drobno opravlja sam.

28

V teh okoliščinah je Bundespatentgericht prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

29

Predložitveno sodišče želi s prvim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali so storitve trgovca na drobno, ki obsegajo povezovanje storitev, zato da jih potrošnik lahko enostavno primerja in kupi, lahko zajete s pojmom „storitve“ iz člena 2 Direktive 2008/95.

30

Družba Netto Marken-Discount, francoska vlada, vlada Združenega kraljestva in Evropska komisija predlagajo, naj se na navedeno vprašanje odgovori pritrdilno, poljska vlada pa meni, da opredelitev trgovanja na drobno s storitvami kot storitve ni potrebna.

31

Na začetku je treba opozoriti, da mora predmet prijave za registracijo, zato da lahko sestavlja znamko, na podlagi člena 2 Direktive 2008/95 izpolnjevati tri pogoje. Prvič, biti mora znak. Drugič, ta znak mora biti mogoče grafično predstaviti. Tretjič, s pomočjo tega znaka mora biti mogoče „blago“ ali „storitve“ nekega podjetja razlikovati od blaga in storitev drugih podjetij (glej v zvezi s členom 2 Direktive 89/104 sodbe Libertel, C‑104/01, EU:C:2003:244, točka 23; Heidelberger Bauchemie, C‑49/02, EU:C:2004:384, točka 22, in Dyson, C‑321/03, EU:C:2007:51, točka 28).

32

Glede tega je treba v zvezi s pojmom „storitve“ navesti, da ga zakonodajalec Unije ni opredelil in da ga je treba, da bi se izognili različnim pogojem za registracijo znamk v skladu z nacionalnimi zakonodajami, razlagati enotno (glej v tem smislu sodbo Praktiker Bau- und Heimwerkermärkte, C‑418/02, EU:C:2005:425, točke od 28 do 33).

33

Sodišče je za namene te razlage v zadevi, ki se je nanašala na prijavo za registracijo znamke, ki jo je vložil trgovec na drobno, že razsodilo, da storitve, ki se opravljajo v okviru trgovine na drobno s proizvodi, lahko pomenijo storitve. Trgovina na drobno s proizvodi namreč poleg same prodaje teh proizvodov zajema tudi druge dejavnosti trgovca na drobno, kot so izbira asortimenta proizvodov za prodajo in različne storitve za spodbujanje potrošnika k temu, da te proizvode kupi pri zadevnem trgovcu, in ne pri konkurentu (glej v tem smislu sodbo Praktiker Bau- und Heimwerkermärkte, EU:C:2005:425, točke 34, 39 in 52).

34

Ne da bi bilo treba preučiti, ali so storitve, enako kot proizvodi, lahko predmet „trgovine na drobno“ v pravem pomenu tega izraza, je treba ugotoviti, da – kot sta navedli vladi, ki sta Sodišču predložili stališča, in Komisija – obstajajo položaji, v katerih gospodarski subjekt izbere in ponudi asortiment storitev drugih, da lahko potrošnik izbere med temi storitvami pri enem subjektu.

35

S storitvami tega gospodarskega subjekta so lahko med drugim zajete dejavnosti, ki potrošniku omogočajo enostavno primerjavo in nakup navedenih storitev, in oglaševalske dejavnosti.

36

Te storitve povezovanja in oglaševanja glede na okoliščine primera lahko spadajo v razred 35 Nicejske klasifikacije, katerega naslov in pojasnjevalna opomba sta navedena v točkah 9 in 10 te sodbe. To možnost potrjuje abecedni seznam Nicejske klasifikacije, v katerem je med storitvami, ki spadajo v ta razred, vsebovano „pospeševanje prodaje (za druge)“.

37

Navedene storitve so v tem primeru zajete s pojmom „storitve“ v smislu člena 2 Direktive 2008/95. Kot je namreč navedeno v uvodni izjavi 13 te direktive, se morajo določbe te direktive popolnoma ujemati z določbami Pariške konvencije in ne smejo vplivati na obveznosti držav članic, ki izhajajo iz te konvencije. Ker je bil Nicejski aranžma sprejet na podlagi te konvencije, navedenega člena 2 ni mogoče razlagati tako, da bi bile iz pojma „storitve“, na katerega se nanaša ta člen, izključene storitve, ki spadajo v enega od razredov za storitve v Nicejski klasifikaciji (glej po analogiji sodbo Chartered Institute of Patent Attorneys, C‑307/10, EU:C:2012:361, točka 52).

38

V obravnavani zadevi je iz izvlečka prijave, ki je naveden v točki 24 te sodbe, razvidno, da se registracija besednega in figurativnega znaka, prikazanega v točki 23 te sodbe, kot znamke zahteva „zlasti“ za storitve povezovanja storitev, ki jih ponujajo drugi. Družba Netto Marken‑Discount je sicer na obravnavi pred Sodiščem pojasnila, da vse storitve, ki jih povezuje, ponujajo drugi, vendar bi pristojni organ dikcijo „zlasti“ lahko razumel tako, da ta družba ne izključuje povezovanja storitev, med katerimi so poleg storitev, ki jih ponujajo drugi gospodarski subjekti, tudi storitve, ki jih izvaja sama.

39

Vendar tudi ob predpostavki, da asortiment storitev, ki ga ponuja družba Netto Marken-Discount, lahko vključuje storitve, ki jih izvaja sama, ta okoliščina nikakor ne ovrže dejstva, da je storitev, ki je v njeni prijavi za registracijo opisana z izrazi „povezovanje različnih storitev za druge, da se potrošnikom olajša nakup teh storitev“, iz razlogov, ki so navedeni v točkah od 34 do 37 te sodbe, mogoče opredeliti kot storitev. Ker bi bila tožeči stranki iz postopka v glavni stvari sicer odvzeta možnost registracije navedenega znaka kot znamke za to storitev povezovanja, njene prijave za registracijo, kar zadeva razred 35 Nicejske klasifikacije, ni mogoče zavrniti zgolj zato, ker bi asortiment storitev, ki ga namerava ponuditi potrošniku, lahko vključeval tudi storitve, ki jih izvaja sama.

40

Glede na vse zgornje preudarke je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da so storitve gospodarskega subjekta, ki obsegajo povezovanje storitev, zato da jih potrošnik lahko enostavno primerja in kupi, lahko zajete s pojmom „storitve“ iz člena 2 Direktive 2008/95.

41

Predložitveno sodišče želi z drugim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali je treba Direktivo 2008/95 razlagati tako, da je treba v prijavi za registracijo znamke za storitev, ki obsega povezovanje storitev, konkretno in natančno opredeliti storitve, ki obsegajo storitev povezovanja, in storitve, ki se povezujejo.

42

Na začetku je treba opozoriti, da se znamka v javni register vpiše zato, da je dostopna pristojnim organom in javnosti, zlasti gospodarskim subjektom (sodbi Heidelberger Bauchemie, EU:C:2004:384, točka 28, in Chartered Institute of Patent Attorneys, EU:C:2012:361, točka 46).

43

Po eni strani morajo biti pristojni organi, zato da bi lahko izpolnili svoje obveznosti glede predhodnega preizkusa prijav za registracijo ter glede objave in vzdrževanja ustreznega in natančnega registra znamk, dovolj jasno in natančno seznanjeni s proizvodi ali storitvami, zajetimi z znamko. Po drugi strani morajo imeti gospodarski subjekti možnost, da se jasno in natančno prepričajo o opravljenih registracijah ali o prijavah za registracijo, ki so jih vložili njihovi sedanji ali potencialni konkurenti, ter da tako prejmejo upoštevne informacije, ki zadevajo pravice tretjih (sodba Chartered Institute of Patent Attorneys, EU:C:2012:361, točki 47 in 48).

44

Zato Direktiva 2008/95 zahteva, da prijavitelj proizvode oziroma storitve, za katere se zahteva varstvo, ki ga zagotavlja znamka, opredeli dovolj jasno in natančno, da lahko pristojni organi in gospodarski subjekti že samo na tej podlagi ugotovijo obseg zahtevanega varstva (sodba Chartered Institute of Patent Attorneys, EU:C:2012:361, točka 49).

45

Da bi bila ta zahteva izpolnjena, ni potrebno, da vložnik prijave za registracijo znamke za storitev povezovanja konkretno opredeli vsako dejavnost, ki je zajeta s to storitvijo (glej v tem smislu sodbi Praktiker Bau- und Heimwerkermärkte, EU:C:2005:425, točka 49, in Chartered Institute of Patent Attorneys, EU:C:2012:361, točka 45). Opis, kakršen je ta iz prijave za registracijo, ki jo je vložila družba Netto Marken-Discount, v skladu s katerim se zadevna storitev nanaša zlasti na „povezovanje različnih storitev za druge, da se potrošnikom olajša nakup teh storitev, predvsem tudi prek trgovin na drobno, prodajnih mest v trgovinah na debelo, kataloške prodaje po pošti ali elektronskih medijev, na primer spletnih strani ali televizijskih prodaj“, pristojnim organom in gospodarskim subjektom omogoča, da razumejo, da je prijava vložena za storitev, ki zajema izbiranje in predstavitev asortimenta storitev, da lahko potrošnik izbere med temi storitvami pri enem subjektu.

46

Vendar pa je nujno, da vložnik prijave za registracijo znamke za storitev povezovanja storitev dovolj jasno in natančno opredeli te zadnje storitve (glej po analogiji sodbi Praktiker Bau- und Heimwerkermärkte, EU:C:2005:425, točka 50, in Chartered Institute of Patent Attorneys, EU:C:2012:361, točka 45).

47

Če namreč storitve, ki jih namerava prijavitelj izbirati in predstaviti potrošniku, niso opredeljene dovolj jasno in natančno, bo zlasti za pristojne organe lahko izvedba celovitega preizkusa prijave težka ali celo nemogoča. Če iz prijave ne morejo razbrati, na katere storitve se prijavitelj sklicuje, ne bodo mogli primerno preučiti, ali je med drugim znak, ki je predmet prijave za registracijo znamke, opisen, kar zadeva eno ali več storitev, ki jih namerava prijavitelj izbirati in predstavljati.

48

V obravnavani zadevi se je družba Netto Marken-Discount zaradi opredelitve storitev, ki jih namerava povezovati, sklicevala na razrede 35, 36, 39, 41 in 45 Nicejske klasifikacije. Vendar je v zvezi z večino teh razredov uporabila zgolj splošne navedbe iz njihovih naslovov.

49

Glede tega je treba opozoriti, da nekatere splošne navedbe v naslovih razredov Nicejske klasifikacije zajemajo tako različne proizvode ali storitve, da z njimi ni mogoče izpolniti zahteve po jasnosti in natančnosti. Zato Direktiva 2008/95 dovoljuje uporabo splošnih navedb iz navedenih naslovov brez dodatnega opisovanja samo takrat, kadar so te splošne navedbe same dovolj jasne in natančne, da pristojnim organom in gospodarskim subjektom omogočijo ugotoviti obseg zahtevanega varstva (glej sodbo Chartered Institute of Patent Attorneys, EU:C:2012:361, točki 54 in 56).

50

Pristojni organi morajo presoditi, ali navedbe, kot so „razvedrilo“ in „individualne in socialne storitve za potrebe posameznika“, ki so uporabljene v prijavi za registracijo, ki jo je vložila družba Netto Marken-Discount, izpolnjujejo zahtevi jasnosti in natančnosti (glej po analogiji sodbo Chartered Institute of Patent Attorneys, EU:C:2012:361, točka 55).

51

Poleg tega je treba opozoriti, da mora vložnik prijave za registracijo znamke, kadar za določen razred uporabi vse splošne navedbe in torej celotni naslov tega razreda, vsekakor pojasniti, ali se sklicuje na vse proizvode oziroma storitve, naštete v abecednem seznamu zadevnega razreda, ali le na nekatere od njih. Če se prijava nanaša le na nekatere od navedenih proizvodov ali storitev, mora vložnik navesti, na katere proizvode ali storitve iz tega razreda se ta prijava nanaša (sodba Chartered Institute of Patent Attorneys, EU:C:2012:361, točka 61).

52

V obravnavani zadevi je družba Netto Marken-Discount v prijavi za registracijo navedla, da se storitev povezovanja, za katero zahteva varstvo, ki ga podeljuje znamka, med drugim nanaša na povezovanje teh storitev: „oglasne dejavnosti; vodenje komercialnih poslov; poslovna administracija; pisarniški posli.“ To mora sicer preveriti predložitveno sodišče, vendar se zdi, da v navedeni prijavi ni pojasnjeno, ali tožeča stranka iz postopka v glavni stvari z navajanjem celotnega naslova razreda 35 Nicejske klasifikacije zahteva, da se s to znamko zavaruje povezovanje vseh storitev, ki so naštete v abecednem seznamu tega razreda, ali samo povezovanje nekaterih od teh storitev. Ker pa znotraj Unije obstaja več pristopov glede tega, kako je treba razumeti uporabo naslova katerega od razredov Nicejske klasifikacije, prijave, na podlagi katere ni mogoče ugotoviti, ali se prijavitelj z uporabo naslova posameznega razreda sklicuje na vse proizvode ali storitve iz tega razreda ali le na del teh, ni mogoče šteti za dovolj jasno in natančno (sodba Chartered Institute of Patent Attorneys, EU:C:2012:361, točke 58, 59 in 62).

53

Glede na navedeno je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba Direktivo 2008/95 razlagati tako, da ta zahteva, da je prijava za registracijo znamke za storitev, ki obsega povezovanje storitev, formulirana dovolj jasno in natančno, da pristojni organi in drugi gospodarski subjekti lahko ugotovijo, katere storitve namerava prijavitelj povezovati.

54

Tretje vprašanje predložitvenega sodišča, ki se nanaša na obseg varstva, ki ga znamka podeljuje za storitev povezovanja storitev – kot sta navedli družba Netto Marken-Discount in Komisija – očitno ni povezano s sporom o glavni stvari, saj se ta nanaša izključno na to, da je DPMA zavrnil registracijo besednega in figurativnega znaka, prikazanega v točki 23 te sodbe, kot znamke za storitev povezovanja storitev.

55

Zato je treba na podlagi ustaljene sodne prakse Sodišča, v skladu s katero je treba predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga vloži nacionalno sodišče, zavreči, če je očitno, da zahtevana razlaga prava Unije nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora v glavni stvari (glej zlasti sodbi Cipolla in drugi, C‑94/04 in C‑202/04, EU:C:2006:758, točka 25, in Jakubowska, C‑225/09, EU:C:2010:729, točka 28), tretje vprašanje razglasiti za nedopustno.

56

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo: