24.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 89/26

—

del Uredbe Komisije (EU) št. 1170/2011 z dne 16. novembra 2011 o zavrnitvi odobritve nekaterih zdravstvenih trditev na živilih, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni (UL L 299, str. 1), ki se nanaša predlagano trditev tožeče stranke „Redno uživanje velikih količin vode lahko zmanjša tveganje za dehidracijo in sočasno poslabšanje zmogljivosti“, razglasi za ničen;

—

toženi stranki naloži plačilo stroškov.

1.

Prvi tožbeni razlog: Nepotrebnost navedbe „faktor tveganja“

Tožeča stranka najprej očita, da je tožena stranka navedbo „faktor tveganja“ za vlogo za odobritev razglasila za obvezno, čeprav taka obveznost ni razvidna iz Uredbe št. 1924/2006.

2.

Drugi tožbeni razlog: neupoštevanje dejnske navedbe „faktor tveganja“ v vlogi za odobritev

Tožeča stranka v zvezi s tem očita, da je tožena stranka spregledala, da je tožeča stranka v njenih predlogih sprememb besedila za predlagano zdravstveno trditev dejansko navedla „faktor tveganja“.

3.

Tretji tožbein razlog: kršitev načela sorazmernosti

Tožeča stranka dalje trdi, da je Uredba št. 1170/2011 v celoti nesorazmerna.

4.

Četrti tožbeni razlog: pomanjkanje zadostne pravne podlage

Izpodbijana uredba poleg tega po mnenju tožeče stranke nima zadostne pravne podlage, ker temelji na določbah člena 17 v povezavi s členom 14(1)(a) in členom 10(1) Uredbe št. 1924/2006, ki so po njenem mnenju v nasprotju s pravom Unije in zlasti z načelom sorazmernosti.

5.

Peti tožbeni razlog: nedopusten insrtrument sprejemanja normativnih pravnih aktov

Tožeča stranka petič zatrjuje, da je tožena stranka kršila bistvena postopkovna pravila, ker je namesto odločbe, predvidene v Uredbi št. 1924/2006, sprejela uredbo.

6.

Šesti tožbeni razlog: kršitev delitve prostojnosti

Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da tožena stranka ni upoštevala delitve pristojnosti, določene v Uredbi št. 1924/2006, med toženo stranko, Evropsko agencijo za varnost hrane in Zveznim uradom za varstvo potrošnikov in varnost hrane.

7.

Sedmi tožbeni razlog: nepravočasno sprejetje odločbe

Tožeča stranka poleg tega očita, da niso bili upoštevani časovni okviri za nadaljnjo obravnavo vloge za odobritev, za sprejetje znastveno utemeljenega mnenja in za sprejetje odločbe o odobritvi iz uredbe št. 1924/2006.

8.

Osmi tožbeni razlog: pomanjkljivo upoštevanje vlog

Dalje tožeča stranka navaja, da so bila kršena bistvena postopkovna pravila, ker ob sprejetju odločbe o odobritvi ni bil upoštevan bistveni del vloge tožeče stranke in zainteresirane tretje osebe, vezane na postopek.

9.

Deveti tožbeni razlog: pomanjkljiva obrazložitev

Tožeča stranka končno navaja, da tožena stranka ni zadostno ravnala v skladu z njeno obveznostjo obrazložitve iz člena 296(2) PDEU.