1

Družba Industrias Alen SA de CV (v nadaljevanju: družba Alen) s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 10. julija 2012 v zadevi Clorox proti UUNT – Industrias Alen (CLORALEX) (T‑135/11, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je to razglasilo ničnost odločbe četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 16. decembra 2010 (zadeva R 521/2009‑4) v zvezi s postopkom ugovora med družbama The Clorox Company (v nadaljevanju: družba Clorox) in Alen (v nadaljevanju: sporna odločba).

2

Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146) je bila razveljavljena in nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1), ki je začela veljati 13. aprila 2009.

3

Člen 8 Uredbe št. 207/2009, naslovljen „Relativni razlogi za zavrnitev“, v odstavku 1 določa:

„Ob ugovoru imetnika prejšnje blagovne znamke se znamka, za katero je vložena prijava, ne registrira v naslednjih primerih:

[…]

4

Besedilo člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 se je ujemalo z besedilom ustrezne določbe Uredbe št. 207/2009.

5

Družba Alen je 24. septembra 2004 pri UUNT vložila prijavo za registracijo besednega znaka „CLORALEX“ kot znamke Skupnosti.

6

Blago, za katero je bila vložena prijava registracije, spada v razreda 3 („Pripravki za beljenje in druge snovi za pranje; pripravki za čiščenje, poliranje, razmaščevanje in brušenje; (brusilni pripravki); mila“) in 5 („Dezinfekcijska sredstva (ne za človeško uporabo)“) v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev za registracijo znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen (v nadaljevanju: Nicejski aranžma).

7

Družba Clorox je 22. marca 2006 vložila ugovor zoper registracijo navedenega znaka kot znamke Skupnosti. Njen ugovor je bil utemeljen s tem, da obstajajo prejšnje znamke za blago iz razredov 3 in 5 v smislu Nicejskega aranžmaja, ki so enake znamkam iz navedene prijave.

8

Oddelek UUNT za ugovore je z odločbo z dne 16. marca 2009 temu ugovoru ugodil, saj je menil, da obstaja verjetnost zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 med znakom „CLORALEX“ in grško znamko CLOROX, registrirano 19. januarja 2004 za blago iz razredov 3 in 5 v smislu Nicejskega aranžmaja.

9

Družba Alen je 7. maja 2009 pri UUNT vložila pritožbo zoper to odločbo. Četrti odbor za pritožbe UUNT (v nadaljevanju: odbor za pritožbe) je s sporno odločbo razveljavil odločbo oddelka za ugovore in ugovor v celoti zavrnil. Odbor za pritožbe je v bistvu menil, da znaka „CLOROX“ in „CLORALEX“ nista dovolj podobna z vizualnega, slušnega ali pojmovnega vidika, da bi obstajala verjetnost zmede.

10

Družba Clorox je 4. marca 2011 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo zaradi razglasitve ničnosti izpodbijane odločbe.

11

Pri tem se je sklicevala na en sam tožbeni razlog, tj. kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009. Grajala je to, da je odbor za pritožbe menil, da ima element „clor“ šibek razlikovalni učinek, in da zato tega elementa ni upošteval v fazi primerjave nasprotujočih si znakov.

12

Splošno sodišče je z izpodbijano sodbo tožbi ugodilo in sporno odločbo razglasilo za nično.

13

Splošno sodišče je najprej opozorilo na načela, izoblikovana v sodni praksi Sodišča v zvezi z uporabo člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009. V točki 17 izpodbijane sodbe je zlasti navedlo, da je treba verjetnost zmede v smislu te določbe presojati celovito, in sicer glede na to, kako upoštevna javnost zaznava znake in zadevno blago ali storitve, ter ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov v zadevi, zlasti soodvisnosti podobnosti znakov in podobnosti blaga ali storitev, ki jih ti označujejo. Nato je v točki 18 te sodbe pojasnilo, da verjetnost zmede v smislu navedene določbe pomeni, da hkrati obstajata enakost ali podobnost nasprotujočih si znamk ter enakost ali podobnost blaga ali storitev, ki jih znamki označujeta. Nazadnje je Splošno sodišče v točkah 19 in 20 te sodbe še opozorilo, da je treba v okviru celovite presoje verjetnosti zmede upoštevati povprečnega potrošnika, v obravnavanem primeru grškega, zadevne kategorije blaga, ki je običajno obveščen ter razumno pozoren in preudaren, k čemur je še dodalo, da se lahko raven pozornosti povprečnega potrošnika spreminja glede na kategorijo zadevnega blaga ali storitev.

14

Potem ko je Splošno sodišče ugotovilo, da sta sporni le primerjava znakov in celovita presoja verjetnosti zmede, je zaporedoma preučilo vsakega od teh dveh elementov.

15

Kar zadeva primerjavo znakov, je Splošno sodišče v točki 22 izpodbijane sodbe opozorilo na sodno prakso Sodišča, v skladu s katero povprečni potrošnik navadno zaznava znamko kot celoto in ne preverja njenih posameznih podrobnosti. Vendar je v točki 27 te sodbe še poudarilo, da bo potrošnik, ko bo videl besedni znak, tega razstavil na besedne elemente, ki mu zbujajo asociacijo na konkretni pomen ali so podobni besedam, ki jih pozna. Splošno sodišče se je v točkah od 29 do 31 izpodbijane sodbe strinjalo z ugotovitvijo odbora za pritožbe o razlikovalnem učinku elementa „clor“, ki opisuje eno od sestavin blaga, ki ga označuje znamka, za katero je bila vložena prijava registracije, ali ki spada v kategorijo pripravkov za čiščenje.

16

Splošno sodišče je nato preučilo očitek družbe Clorox, da bi moral odbor za pritožbe šibek razlikovalni učinek elementa „clor“ upoštevati šele v fazi presoje verjetnosti zmede. V točki 33 izpodbijane sodbe je navedlo, da se je družba Clorox nepravilno sklicevala na točko 42 sklepa Sodišča z dne 27. aprila 2006 v zadevi L’Oréal proti UUNT (C‑235/05 P), v skladu s katero razlikovalnega učinka prejšnje znamke ni mogoče upoštevati v okviru primerjave zadevnih znakov, saj to pravilo zadeva razlikovalni učinek prejšnje znamke kot celote in se ne nanaša na razlikovalni učinek posameznega elementa take prejšnje znamke.

17

Vendar je v točkah 34 in 35 izpodbijane sodbe vseeno menilo, da ob upoštevanju okoliščin obravnavane zadeve pri preučitvi podobnosti zadevnih znakov kljub vsemu ni mogoče izključiti upoštevanja opisnih elementov, saj šibek razlikovalni učinek elementa znamke še ne pomeni nujno, da upoštevna javnost tega elementa ne bo upoštevala. Po njegovem mnenju to velja v okoliščinah iz obravnavane zadeve, saj je v točki 36 navedene sodbe poudarilo, da skupni element „clor“ v veliki meri določa celoviti vtis teh dveh nasprotujočih si znakov. Na podlagi tega je v točki 37 izpodbijane sodbe menilo, da je odbor za pritožbe storil napako, ker v okoliščinah iz obravnavane zadeve pri primerjavi nasprotujočih si znakov ni upošteval skupnega besednega elementa „clor“.

18

Splošno sodišče je nato preučilo, ali je ta napaka vplivala na presojo verjetnosti zmede, ki jo je opravil odbor za pritožbe.

19

Kar zadeva vizualno primerjavo nasprotujočih si znakov, je Splošno sodišče v točki 39 izpodbijane sodbe – v nasprotju z mnenjem odbora za pritožbe – ugotovilo, da velike vizualne podobnosti ni mogoče bistveno uravnotežiti z razliko med obema znamkama. Zato je menilo, da je odbor za pritožbe napačno ugotovil, da je vizualna podobnost šibka.

20

Splošno sodišče je v točki 40 izpodbijane sodbe prišlo do podobne ugotovitve v zvezi s slušno podobnostjo.

21

Nazadnje je Splošno sodišče v točki 41 izpodbijane sodbe v nasprotju z odborom za pritožbe menilo, da opisnost sklicevanja na pripravke za čiščenje, ki vsebujejo klor, še ne pomeni, da ni mogoče ugotoviti nobene pojmovne podobnosti med nasprotujočima si znamkama.

22

Ob upoštevanju navedenega je Splošno sodišče v točki 42 izpodbijane sodbe menilo, da je odbor za pritožbe napačno presodil vizualno, slušno in pojmovno podobnost med nasprotujočima si znamkama. Zato je preučilo vpliv teh napak na celovito presojo verjetnosti zmede, ki jo je opravil odbor za pritožbe, pri čemer se je oprlo na ugotovitev, da sta si zadevni znamki z vizualnega in slušnega vidika srednje podobni, s pojmovnega vidika pa zelo podobni.

23

Splošno sodišče je ob upoštevanju navedene srednje ali celo visoke stopnje podobnosti v točki 46 izpodbijane sodbe menilo, da obstaja verjetnost zmede med znamko, za katero je bila vložena prijava registracije, in prejšnjo znamko, in sicer ne glede na to, da prejšnja znamka z vidika celovite presoje ni zelo razlikovalna. Zato je ta tožbeni razlog sprejelo in sporno odločbo razglasilo za nično.

24

Družba Alen v pritožbi Sodišču predlaga, naj razveljavi izpodbijano sodbo, zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču, UUNT pa naloži plačilo stroškov.

25

UUNT v nasprotni pritožbi Sodišču predlaga, naj razveljavi izpodbijano sodbo in zavrne tožbo zoper izpodbijano odločbo ali zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču, družbi Clorox pa naloži plačilo stroškov.

26

Družba Clorox Sodišču predlaga, naj zavrne pritožbo in družbi Alen naloži plačilo stroškov.

27

Člen 181 Poslovnika Sodišča določa, da lahko Sodišče, če je pritožba v celoti ali deloma očitno nedopustna ali očitno neutemeljena, na predlog sodnika poročevalca in po opredelitvi generalnega pravobranilca kadar koli z obrazloženim sklepom pritožbo v celoti ali deloma zavrže ali zavrne.

28

V tej zadevi je treba uporabiti to določbo.

29

Družba Alen se v podporo pritožbi v bistvu sklicuje na en sam pritožbeni razlog, tj. kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.

30

Prvič, družba Alen Splošnemu sodišču očita, da je pri celoviti primerjavi znakov „CLOROX“ in „CLORALEX“ upoštevalo opisni element „clor“, čeprav javnost ta element povezuje s klorom, ne pa z znamko kot celoto.

31

Ta družba meni, da je analiza Splošnega sodišča nelogična in napačna. Pri tem trdi, da ne more obstajati verjetnost zmede med znamkama, pri katerih so – razen zadnje črke – edini podobni elementi opisni. Poleg tega naj bi bilo imetniku znamke, ki vsebuje opisne elemente, prepovedano, da se zoper tretje znamke sklicuje na te elemente. Družba Alen trdi, da bi v nasprotnem primeru imetniku znamke podelili monopol nad opisnim znakom. Vendar naj ne bi bilo mogoče preprečiti uporabe ali registracije opisnega elementa blaga, kot je klor (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 6. julija 2004 v zadevi Grupo El Prado Cervera proti UUNT – Héritiers Debuschewitz (CHUFAFIT), T-117/02, ZOdl., str. II-2073, točke od 50 do 53).

32

Drugič, družba Alen izpodbija presoje Splošnega sodišča v zvezi z vizualno, slušno in pojmovno primerjavo nasprotujočih si znakov.

33

Tretjič, družba Alen izpodbija presojo verjetnosti zmede med zadevnima znamkama.

34

Ta družba meni, da taka verjetnost ne obstaja, ker:

35

Dalje, družba Alen trdi, da obstajajo številni drugi primeri znamk za razreda 3 in 5 v smislu Nicejskega aranžmaja, ki vsebujejo znak „clor“.

36

Nazadnje, družba Alen trdi, da je z družbo Clorox sklenila sporazume o soobstoju znamk, kar naj bi dokazovalo, da ta prav tako meni, da ni verjetnosti zmede med nasprotujočima si znamkama.

37

Vendar je treba opozoriti, da je v skladu s členom 256(1) PDEU in členom 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije pritožba na Sodišče omejena na pravna vprašanja. Le Splošno sodišče je pristojno za ugotavljanje in presojo upoštevnih dejstev ter za presojo dokazov. Presoja dejstev in dokazov, razen v primeru njihovega izkrivljanja, torej ni pravno vprašanje, ki je kot tako predmet nadzora Sodišča v okviru pritožbe (glej zlasti sodbi z dne 19. septembra 2002 v zadevi DKV proti UUNT, C-104/00 P, Recueil, str. I-7561, točka 22, in z dne 18. decembra 2008 v zadevi Les Éditions Albert René proti UUNT, C-16/06 P, ZOdl., str. I-10053, točka 68).

38

V zvezi s tem je treba opozoriti, da gre pri presoji podobnosti med nasprotujočimi si znaki za analizo dejstev, ki razen ob zgoraj navedenem izkrivljanju ni predmet nadzora Sodišča (sodba z dne 2. septembra 2010 v zadevi Calvin Klein Trademark Trust proti UUNT, C-254/09 P, ZOdl., str. I-7989, točka 50). Družba Alen s trditvami v zvezi z neobstojem podobnosti med nasprotujočima si znakoma z vizualnega, slušnega in pojmovnega vidika izpodbija zgolj presojo dejstev, kot jo je opravilo Splošno sodišče, ne da bi ob tem trdilo, da je prišlo do kakršnega koli izkrivljanja dejstev ali dokazov.

39

Treba je še opozoriti, da je iz člena 256(1), drugi pododstavek, PDEU, člena 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča in člena 112(1)(c) Poslovnika v različici, ki je veljala na datum vložitve pritožbe, razvidno, da je treba v pritožbi natančno opredeliti grajane elemente sodbe, katere razveljavitev se predlaga, in pravne navedbe, s katerimi se določno utemeljuje ta predlog (glej zlasti sodbo z dne 4. julija 2000 v zadevi Bergaderm in Goupil proti Komisiji, C-352/98 P, Recueil, str. I-5291, točka 34, ter sklep z dne 23. oktobra 2009 v združenih zadevah Komisija proti Potamianos in Potamianos proti Komisiji, C‑561/08 P in C‑4/09 P, točka 58).

40

Trditve družbe Alen v zvezi z nelogično in napačno presojo Splošnega sodišča, z registracijo besednih znamk, ki vsebujejo element „clor“, ter z obstojem pogodb med družbama Alen in Clorox ne vsebujejo natančne navedbe grajanih elementov izpodbijane sodbe niti pravne napake, ki naj bi jo storilo Splošno sodišče. Zato jih je treba zavreči kot očitno nedopustne.

41

Torej je treba vsebinsko odločati le, če pritožba družbe Alen izpolnjuje pogoje iz točk 37 in 39 tega sklepa.

42

V zvezi s tem je treba opozoriti, da mora v skladu z ustaljeno sodno prakso celovita presoja verjetnosti zmede, kar zadeva vizualno, slušno ali pojmovno podobnost zadevnih znamk, temeljiti na celotnem vtisu, ki ga te znamke ustvarjajo, ob upoštevanju zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov (glej sodbe z dne 11. novembra 1997 v zadevi SABEL, C-251/95, Recueil, str. I-6191, točka 23; z dne 22. junija 1999 v zadevi Lloyd Schuhfabrik Meyer, C-342/97, Recueil, str. I-3819, točka 25; z dne 12. junija 2007 v zadevi UUNT proti Shaker, C-334/05 P, ZOdl., str. I-4529, točka 35, in z dne 3. septembra 2009 v zadevi Aceites del Sur-Coosur proti Koipe, C-498/07 P, ZOdl., str. I-7371, točka 60).

43

Sodišče je zlasti odločilo, da se presoja podobnosti med znamkama ne more omejiti na upoštevanje samo enega sestavnega dela sestavljene znamke in njegovo primerjavo z drugo znamko, ampak je treba opraviti primerjavo s preučitvijo zadevnih znamk, upoštevajoč vsako kot celoto (glej sodbo z dne 6. oktobra 2005 v zadevi Medion, C-120/04, ZOdl., str. I-8551, točka 29, ter zgoraj navedeni sodbi UUNT proti Shaker, točka 41, in Aceites del Sur-Coosur proti Koipe, točka 61).

44

V nekaterih okoliščinah lahko sicer v celotnem vtisu, ki ga sestavljena znamka ustvari v spominu upoštevne javnosti, prevlada eden ali več njenih sestavnih delov, tako da je mogoča presoja podobnosti samo na podlagi prevladujočega elementa, če se vse preostale sestavine znamke lahko zanemarijo (glej zgoraj navedeno sodbo UUNT proti Shaker, točki 41 in 42; sodbo z dne 20. septembra 2007 v zadevi Nestlé proti UUNT, C‑193/06 P, točki 42 in 43, in zgoraj navedeno sodbo Aceites del Sur-Coosur proti Koipe, točka 62). Vendar na podlagi te sodne prakse v zvezi z izjemnimi okoliščinami ni mogoče sklepati, da je pri presoji obstoja verjetnosti zmede v primeru znamke, sestavljene iz opisnega in razlikovalnega elementa, odločilen le razlikovalni element te znamke (sklep z dne 15. januarja 2010 v zadevi Messer Group proti Air Products and Chemicals, C‑579/08 P, točka 72).

45

Treba je še opozoriti, da se na podlagi ugotovitve Splošnega sodišča, da obstaja verjetnost zmede, zaščiti le določena kombinacija elementov, ne pa tudi sam opisni element, ki je del te kombinacije (glej v tem smislu zgoraj navedeni sklep Messer Group proti Air Products and Chemicals, točka 73).

46

Torej družba Alen očitno neutemeljeno graja upoštevanje opisnega elementa, vključenega v sestavo znaka, za katerega je bila vložena vloga za registracijo.

47

Iz navedenega izhaja, da je treba glavno pritožbo deloma zavreči kot očitno nedopustno, deloma pa jo je treba zavrniti kot očitno neutemeljeno.

48

Treba je opozoriti, da lahko v skladu s členom 172 Poslovnika, ki je začel veljati 1. novembra 2012, vsaka stranka v zadevi pred Splošnim sodiščem, ki ima interes za ugoditev pritožbi ali njeno zavrnitev, v dveh mesecih od vročitve pritožbe vloži odgovor nanjo. Poleg tega člen 176(1) tega poslovnika še določa, da lahko stranke iz navedenega člena 172 v enakem roku, kot je določen za vložitev odgovora na pritožbo, vložijo nasprotno pritožbo. Nazadnje, člen 176(2) tega poslovnika določa, da se nasprotna pritožba vloži z ločeno vlogo, ki ni odgovor na pritožbo.

49

V obravnavani zadevi je UUNT 29. novembra 2012 v sodnem tajništvu Sodišča vložil vlogo, naslovljeno „Odgovor na pritožbo“, v kateri je navedel, da se strinja z utemeljitvami in predlogi družbe Alen.

50

Poleg tega je UUNT v tej vlogi razvil štiri dodatne pritožbene razloge.

51

Prvi pritožbeni razlog se nanaša na pravno napako Splošnega sodišča, ki je v točki 35 izpodbijane sodbe menilo, da ima element „clor“ samostojno vlogo v splošnem vtisu nasprotujočih si znamk.

52

Drugi pritožbeni razlog se nanaša na neobrazložitev, saj v izpodbijani sodbi ni naveden noben razlog, s katerim bi bilo pojasnjeno, zakaj je Splošno sodišče menilo, da priponi „alex“ in „ox“ v zaznavanju upoštevne javnosti ne moreta sami označevati nasprotujočih si znakov.

53

Tretji pritožbeni razlog se nanaša na izkrivljanje dejstev, ker je Splošno sodišče v točki 37 izpodbijane sodbe navedlo, da je odbor za pritožbe storil napako, ker pri primerjavi nasprotujočih si znakov ni upošteval skupnega besednega elementa „clor“. Tej ugotovitvi Splošnega sodišča naj bi nasprotovale točke od 19 do 22 sporne odločbe, v katerih je odbor za pritožbe pri primerjavi znakov upošteval besedni element „clor“.

54

Četrti pritožbeni razlog se nanaša na pravno napako pri preučitvi podobnosti nasprotujočih si znamk. UUNT Splošnemu sodišču očita, da ni celovito presodilo nasprotujočih si znamk, da bi tako ocenilo verjetnost zmede. Splošno sodišče naj bi poleg tega v izpodbijani sodbi navajalo protislovne razloge, saj je v točki 39 te sodbe trdilo, da obstaja velika vizualna podobnost med nasprotujočima si znamkama, v točki 43 te sodbe pa je menilo, da sta si nasprotujoči si znamki „z vizualnega vidika le zmerno podobni“. Znaki s šibkim razlikovalnim učinkom naj bi lahko povzročili le šibko verjetnost zmede. Splošno sodišče naj bi zavrnilo registracijo znamke CLORALEX na podlagi elementa „clor“, ki je opisen, kar naj bi pomenilo, da se družbi Clorox podeli monopol nad tem elementom, tretjim osebam pa se prepove njegova uporaba za pripravke za čiščenje.

55

Treba je ugotoviti, da se z navedenimi štirimi pritožbenimi razlogi predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in da se ti razlikujejo od pritožbenih razlogov, navedenih v glavni pritožbi, v zvezi s katerimi UUNT v odgovoru na pritožbo navaja, da se jim pridružuje. Zato je treba šteti, da je UUNT s temi pritožbenimi razlogi vložil nasprotno pritožbo. Vendar je ni vložil z ločeno vlogo, ki ni odgovor na pritožbo. Torej ne izpolnjuje zahteve iz člena 176(2) Poslovnika. Zato je treba nasprotno pritožbo UUNT zavreči kot očitno nedopustno.

56

Iz vsega navedenega izhaja, da je treba glavno in nasprotno pritožbo v skladu s členom 181 Poslovnika v celoti zavrniti oziroma zavreči.

57

V skladu s členom 138(1) Poslovnika, ki se uporablja za pritožbeni postopek na podlagi člena 184(1) tega poslovnika, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker je družba Clorox predlagala, naj se družbi Alen naloži plačilo stroškov in ta s svojimi pritožbenimi razlogi ni uspela, se ji poleg njenih stroškov naložijo tudi stroški, ki jih je priglasila družba Clorox.

58

Ker tudi UUNT s svojimi predlogi ni uspel, je treba odločiti, da nosi svoje stroške.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) sklenilo: