Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62012CN0382

    Zadeva C-382/12 P: Pritožba, ki so jo 6. avgusta 2012 vložile MasterCard, Inc., MasterCard International, Inc., MasterCard Europe zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 24. maja 2012 v zadevi T-111/08, Mastercard, Inc. in drugi proti Evropski komisiji

    UL C 319, 20.10.2012, p. 4–4 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    20.10.2012   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 319/4


    Pritožba, ki so jo 6. avgusta 2012 vložile MasterCard, Inc., MasterCard International, Inc., MasterCard Europe zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 24. maja 2012 v zadevi T-111/08, Mastercard, Inc. in drugi proti Evropski komisiji

    (Zadeva C-382/12 P)

    2012/C 319/05

    Jezik postopka: angleščina

    Stranke

    Pritožnice: MasterCard, Inc., MasterCard International, Inc., MasterCard Europe (zastopniki: V. Brophy, E. Barbier de La Serre, B. Amory, odvetniki)

    Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Banco Santander, SA, Royal Bank of Scotland plc, HSBC Bank plc, Bank of Scotland plc, Lloyds TSB Bank plc, MBNA Europe Bank Ltd, Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska, British Retail Consortium, EuroCommerce AISBL

    Predlogi

    Pritožnice Sodišču predlagajo, naj:

    razveljavi sodbo Splošnega sodišča z dne 24. maja 2012 v zadevi T-111/08, MasterCard in drugi proti Komisiji;

    razglasi za nično Odločbo Komisije C(2007) 6474 final z dne 19. decembra 2007 v zadevah COMP/34.579 – MasterCard, COMP/36.518 – EuroCommerce, COMP/38.580 – Commercial Cards (1);

    Komisiji naloži plačilo stroškov tega postopka, vključno s stroški pritožnic pred Sodiščem in Splošnim sodiščem.

    Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

    Pritožnice trdijo, da je treba izpodbijano sodbo razveljaviti iz teh razlogov:

     

    Prvi pritožbeni razlog : Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo in/ali nezadostno obrazložilo presojo objektivne nujnosti domnevne omejitve konkurence. Natančneje, Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo merilo za ugotavljanje objektivne nujnosti. Namesto da bi uporabilo primerno merilo, v skladu s katerim je omejitev objektivno nujna, če je brez nje nemogoče ali težko uresničiti glavno operacijo, naj bi Splošno sodišče uporabilo nepopolno merilo, v skladu s katerim je omejitev objektivno nujna le, če brez nje glavna operacija ne učinkuje. Poleg tega naj Splošno sodišče; (1) ne bi presojalo domnevne omejitve in torej objektivne nujnosti v ustreznem kontekstu; (ii) napačno naj bi svojo presojo nadomestilo s presojo Komisije; in (iii) ne bi uporabilo pravega merila nadzora.

     

    Drugi pritožbeni razlog: Splošno Sodišče naj bi napačno uporabilo pravo in/ali nezadostno obrazložilo presojo vprašanja, ali je plačilna organizacija MasterCard podjetniško združenje. Natančneje, Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo pri ugotovitvi, da domnevni skupni interesi plačilne organizacije MasterCard in bank ter ohranitev pristojnosti bank za odločanje po IPO, ki ni povezana z večstranskimi medfranšiznimi provizijami (v nadaljevanju: VMP), zadostujejo za opredelitev plačilne organizacije MasterCard kot podjetniškega združenja pri sprejemanju sklepov v zvezi z VMP. Vsekakor naj pristojnosti bank za odločanje po IPO ter domnevni skupni interesi plačilne organizacije MasterCard in bank ne bi bili upoštevni za ugotovitev, ali je plačilna organizacija MasterCard podjetniško združenje pri sprejemanju sklepov v zvezi z VMP.

     

    Tretji pritožbeni razlog : Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo v zvezi z dopustnostjo več prilog k tožbi. Splošnemu sodišču naj ne bi nobena pravna podlaga omogočala take omejitve pravice dostopa plačilne organizacije MasterCard do sodišča. Poleg tega naj bi Splošno sodišče, tudi če bi imelo take pristojnosti, napačno ugotovilo, da je treba v obravnavanem primeru uporabiti tako omejitev.


    (1)  Povzetek odločbe Komisije z dne 19. decembra 2007, UL C 264 z dne 6. novembra 2009, str. 8


    Top