Pritožba, ki jo je Svet Evropske unije vložil 24. julija 2012 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 4. maja 2012 v zadevi T-529/09, Sophie in 't Veld proti Svetu Evropske unije

(Zadeva C-350/12 P)

2012/C 303/29

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnik: Svet Evropske unije (zastopniki: P. Berman, B. Driessen, Cs. Fekete, zastopniki)

Drugi stranki v postopku: Sophie in 't Veld, Evropska komisija

Predlogi

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

in

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta pritožba se nanaša na razlago izjem v zvezi z varstvom javnega interesa glede mednarodnih odnosov in na varstvo pravnih nasvetov. Te izjeme so določene v absolutni izjemi od pravice javnosti do dostopa v tretji alinei člena 4(1)(a) in v kvalificirani izjemi od pravice dostopa javnosti v drugi alinei člena 4(2) Uredbe (1).

Svet navaja, da je Splošno sodišče pri razlagi navedenih izjem storilo štiri napake.

Prvič, Splošno sodišče naj bi napačno menilo, da spor glede izbire pravne podlage ne more ogroziti interesov EU pri mednarodnih odnosih (prvi del prvega pritožbenega razloga). Spori med institucijami glede pristojnosti Unije in glede izbire pravne podlage so tesno povezani s spori glede vsebine mednarodnih sporazumov. Spori med institucijami glede pristojnosti lahko poleg tega vplivajo na pogajalski položaj EU, negativno vplivajo na njeno verodostojnost kot pogajalski partner in ogrozijo izid pogajanj.

Drugič, Splošno sodišče naj bi uporabilo napačno merilo nadzora in presojo Sveta glede pomena zadevnega dokumenta za mednarodne odnose nadomestilo z lastno presojo (drugi del prvega pritožbenega razloga). V zvezi z varstvom javnega interesa pri mednarodnih odnosih je merilo nadzora tisto, ki daje zadevni instituciji „široko diskrecijo“, in ne merilo, ki bi zahtevalo dokaz „dejanske in specifične“ škode. Splošno sodišče naj bi s tem, ko je popoln nadzor nad presojo Sveta opravilo z uporabo zahteve po „dejanski in specifični“ škodi in s tem presojo Sveta glede posledic razkritja dokumenta javnosti na zunanjo politiko nadomestilo z lastno presojo, napačno uporabilo pravo.

Tretjič, Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo, ker ni upoštevalo občutljive vsebine zahtevanega pravnega mnenja in specifičnih okoliščin, ki so prevladovale v času, ko je bil zahtevan dostop (prvi del drugega pritožbenega razloga). Predmet obravnave v pravnem mnenju se nanaša na občutljiva mednarodna pogajanja, ki so v času zahteve za dostop še vedno potekala in pri katerih so bili ogroženi bistveni in ključni interesi na področju čezatlantskega sodelovanja pri preprečevanju in boju proti terorizmu in financiranju terorizma ter kjer je bilo vprašanje izbire pravne podlage, ki je bilo obravnavano v pravnem mnenju, predmet spora med institucijami. Splošno sodišče naj bi spregledalo te specifične značilnosti pravnega mnenja.

Zadnjič, Splošno sodišče naj bi za namene uporabe preizkusa prevladujočega javnega interesa napačno izenačilo pogajanje o mednarodnem sporazumu in sklenitev takega sporazuma z zakonodajnimi dejavnostmi institucij (drugi del drugega pritožbenega razloga). S tem naj bi Splošno sodišče spregledalo pomembne razlike med pogajanjem o mednarodnih sporazumih, kjer je sodelovanje javnosti nujno omejeno z vidika ogroženosti strateških in taktičnih interesov, in med sklenitvijo in prenosom teh sporazumov.

(1)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331).