Tožba, vložena 21. februarja 2012 – Evropska komisija proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-95/12)

2012/C 118/32

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: E. Montaguti in G. Braun)

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Sodba Sodišča v zadevi Komisija proti Nemčiji (C-112/05) je bila razglašena 23. oktobra 2007. Komisija je v tej zadevi v bistvu zatrjevala, da tri določbe zakona o družbi VW s tem, da prvič, z odstopanjem od splošnega prava družb omejujejo glasovalno pravico vsakega delničarja na 20 odstotkov kapitala družbe Volkswagen, drugič, predpisujejo več kot 80-odstotno večino zastopanega kapitala za sprejetje sklepov skupščine delničarjev, za katere se v skladu s splošnimi predpisi zahteva le 75-odstotna večina, in tretjič, z odstopanjem od splošnih predpisov omogočajo zvezni državi in deželi Spodnja Saška, da imenujeta vsaka po dva člana v nadzorni svet te družbe, lahko odvračajo o neposrednih naložb in torej omejujejo prosti pretok kapitala v smislu člena 56 ES.

Iz navedene sodbe Sodišča naj bi izhajalo, da vsaka od treh spornih določb zakona o družbi VW sama zase pomeni kršitev prostega pretoka kapitala.

Vendar zakon, ki ga je sprejela Zvezna republika Nemčija in glede katerega meni, da je z njim izvršila sodbo Sodišča, še dalje določa, da je za sprejetje sklepov skupščine delničarjev družbe Volkswagen AG, za katere se v skladu zakonom o delniških družbah zahteva 75-odstotna večina zastopanega kapitala, potrebna več kot 80-odstotna večina zastopanega kapitala. Zvezna republika Nemčija to upravičuje s sklicevanjem na izrek sodbe v zadevi C-112/05, v skladu s katerim ta določba pomeni kršitev prava le v povezavi z drugima dvema določbama. Sama po sebi pa ta določba ne pomeni kršitve prostega pretoka kapitala.

Komisija meni, da besedilo izreka sodbe ne izključuje nezakonitosti vsake od treh grajanih določb. Pri izvršitvi sodbe namreč ni treba upoštevati le izreka, ampak tudi razloge za odločitev. V obravnavanih okoliščinah se tako zdi posebej neustrezno, da bi se opustitev Zvezne republike Nemčije glede izvršitve sodbe Sodišča v celoti lahko upravičila izključno s tremi besedami „v povezavi s“ v izreku sodbe. S takšno razlago ni upoštevana ne le obrazložitev sodbe, ampak tudi sodna praksa Sodišča v zvezi s tako imenovanimi „zlatimi delnicami“.

Komisija je tako prisiljena Sodišču v skladu s členom 260(2) PDEU to zadevo ponovno predložiti v odločanje. Višina finančnih sankcij naj bi bila določena na podlagi sporočila Komisije z dne 1. septembra 2011 o posodobitvi podatkov, uporabljenih za izračun pavšalnih zneskov in periodičnih denarnih kazni (2).

(1)  ZOdl. 2007, str. I-08995

(2)  UL C 12, str. 1.