—

za Sandler AG H.-M. Wolffgang, Steuerberater, ter N. Harksen in R. Hannemann-Kacik, odvetnici,

—

za Hauptzollamt Regensburg M. Brandl in C. Stephan, agentki,

—

za Helensko republiko F. Dedousi, agentka,

—

za Evropsko komisijo L. Keppenne in B.-R. Killmann, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 16 in 32 Protokola 1 k Prilogi V k Sporazumu o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanemu v Cotonouju 23. junija 2000 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 35, str. 3) in odobrenemu v imenu Skupnosti s Sklepom Sveta z dne 19. decembra 2002 (2003/159/ES) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 46, str. 121, v nadaljevanju: Sporazum iz Cotonouja), členov 220 in 236 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 (UL L 363, str. 1, v nadaljevanju: Carinski zakonik), in člena 889(1) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 6, str. 3), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 214/2007 z dne 28. februarja 2007 (UL L 62, str. 6, v nadaljevanju: Uredba št. 2454/93).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Sandler AG (v nadaljevanju: Sandler) in Hauptzollamt Regensburg (glavni carinski urad v Ratisbonnu (Nemčija), v nadaljevanju: HZA) zaradi dveh odločb o odmeri uvoznih dajatev, ki ju je izdal HZA po naknadnem preverjanju zaradi neskladnosti žigov na potrdilih o gibanju blaga EUR.1 (v nadaljevanju: potrdila EUR.1), ki so jih izdali pristojni nigerijski organi, z žigi, ki so jih navedeni organi sporočili Evropski komisiji.

3

Evropska unija je s Sporazumom iz Cotonouja enostransko odobrila preferencialno tarifno obravnavo za izdelke iz afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) (v nadaljevanju: države AKP). Za to je dosegla odstopanje – do 31. decembra 2007 – od klavzule o državah z največjimi ugodnostmi iz člena 1(1) Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) iz Priloge 1A k Sporazumu o ustanovitvi svetovne trgovinske organizacije (STO), podpisanemu 15. aprila 1994 v Marakešu in odobrenemu s Sklepom Sveta z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986 – 1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (94/800/ES) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 21, str. 80). Taka obravnava od 1. januarja 2008 ne velja več.

4

Člen 36(3) Sporazuma iz Cotonouja je določal, da se v pripravljalnem obdobju pod pogoji, opredeljenimi v Prilogi V k temu sporazumu, za vse države AKP ohranijo enostranske trgovinske preference, ki se uporabljajo po Četrtem sporazumu držav AKP in ES. Zato je bilo mogoče nekatere izdelke, vključno s tekstilom iz držav AKP, dovoljeno uvažati v Unijo brez carine ali dajatev z enakim učinkom. Člen 37(1) navedenega sporazuma je določal, da se pripravljalno obdobje konča najpozneje 31. decembra 2007.

5

V Prilogi V k temu sporazumu so bili navedeni pogoji za uporabo trgovinskega režima v pripravljalnem obdobju. Na podlagi določb Protokola 1 k navedeni prilogi v zvezi z opredelitvijo „izdelkov s poreklom“ in metodami upravnega sodelovanja (v nadaljevanju: Protokol 1) se je za izdelke s poreklom na podlagi člena 14(1)(a) Protokola 1 ob uvozu v Unijo uporabila Priloga V ob predložitvi potrdila EUR.1, ki so ga na podlagi člena 15(1) Protokola 1 izdali carinski organi izvozne države.

6

Potrdila EUR.1 so imela žig carinskega organa izvozne države, katerega vzorec je moral biti na podlagi člena 31(1) Protokola 1 sporočen Komisiji, ki ga je nato posredovala državam članicam. Ista določba je določala, da se potrdila EUR.1 sprejemajo za uporabo preferencialne obravnave od datuma, ko Komisija prejme informacije. Člen 31(2) Protokola 1 je določal, da si Unija in države AKP prek svojih carinskih organov medsebojno pomagajo pri preverjanju verodostojnosti potrdil EUR.1.

7

Člen 23 Protokola 1 je določal, da se dokazila o poreklu predložijo carinskim organom uvozne države v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej državi.

8

Člen 16 Protokola 1, naslovljen „Naknadno izdano potrdilo o gibanju blaga EUR.1“, je določal:

„1.   […] [potrdilo EUR.1] [se lahko] izjemoma izda po izvozu proizvodov, na katere se nanaša, če:

2.   Za izvajanje odstavka 1 mora izvoznik v zahtevku navesti kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se nanaša [potrdilo EUR.1], ter razlog za njegovo zahtevo.

3.   Carinski organi lahko naknadno izdajo [potrdilo EUR.1] šele, ko preverijo, da se informacije na izvoznikovem zahtevku skladajo z informacijami v odgovarjajoči evidenci.

4.   Naknadno izdana [potrdila EUR.1] morajo biti zaznamovana z eno izmed naslednjih opomb:

‚NACHTRÄGLICH AUSGESTELLT‘, ‚DELIVRÉ A POSTERIORI‘, ‚RILASCIATO A POSTERIORI‘, ‚AFGEGEVEN A POSTERIORI‘, ‚ISSUED RETROSPECTIVELY‘, ‚UDSTEDT EFTERFØLGENDE‘, ‚ΕΚΔΟΘΕΝ ΕΚ ΤΩΝ ΥΣΤΕΡΩΝ‘, ‚EXPEDIDO A POSTERIORI‘, ‚EMITIDO A POSTERIORI‘, ‚ANNETTU JÄLKIKÄTEEN‘, ‚UTFÄRDAT I EFTERHAND’.

5.   Zaznamek iz odstavka 4 se vpiše v polje ‚Opombe‘ na [potrdilu EUR.1].“

9

Člen 18 Protokola 1, naslovljen „Izdaja potrdila o gibanju blaga EUR.1 na osnovi predhodno izdanega ali sestavljenega dokazila o poreklu“, je določal:

„Če so izdelki s poreklom dani pod nadzor carinskega urada v državi AKP ali [Uniji], je za namen pošiljanja vseh ali nekaterih teh izdelkov drugam znotraj držav AKP ali [Unije] originalno dokazilo o poreklu mogoče nadomestiti z enim ali več potrdili o prometu blaga EUR.1. Nadomestno(a) potrdilo(a) o prometu blaga EUR.1 izda carinski urad, pod čigar nadzor so izdelki dani.“

10

Člen 32 Protokola 1 z naslovom „Preverjanje dokazil o poreklu“ je določal:

„1.   Kasnejše preverjanje dokazil o poreklu se opravi naključno ali kadar koli carinski organ uvozne države utemeljeno dvomi v verodostojnost takih dokumentov, statusu izdelkov po poreklu teh izdelkov ali izpolnjevanju drugih pogojev iz tega protokola.

2.   Za namene izvajanja določb odstavka 1 carinski organ uvozne države vrne potrdilo o gibanju blaga EUR.1 in račun, če je bil predložen, izjavo na računu ali kopijo teh dokumentov carinskemu organu izvozne države, pri čemer navede razloge za poizvedbo, tam kjer je to ustrezno. Morebitni pridobljeni dokumenti ali informacije, ki kažejo na to, da so informacije iz dokazila o poreklu nepravilne, se posredujejo kot priloga zahtevi za preverbo.

3.   Preverjanje opravi carinski organ izvozne države. Za ta namen ima pravico zahtevati kakršne koli dokaze in pregledati izvoznikove evidence ali opraviti kakršen koli drug ustrezen pregled.

4.   Če se carinski organ uvozne države odloči zadržati odobritev preferencialne obravnave teh izdelkov za čas čakanja na rezultate preverjanja, se uvozniku ponudi sprostitev izdelkov, s pridržkom morebitnih varnostnih ukrepov, glede katerih je carinski organ mnenja, da so nujno potrebni.

5.   Carinski organ, ki zahteva preverbo, je treba čim prej obvestiti o rezultatih tega preverjanja. Ti rezultati morajo jasno izkazovati, ali so dokumenti verodostojni in ali se izdelke lahko šteje za izdelke s poreklom iz držav AKP […] ter ali izpolnjujejo druge pogoje iz tega protokola.

6.   Če v primerih utemeljenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih po datumu zahteve za preverbo ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij za ugotovitev verodostojnosti zadevnega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, zadevni carinski organ zavrne upravičenost do preferencialov, razen v izrednih okoliščinah.

7.   Če je videti, da postopek preverjanja ali kakršna koli druga informacija kaže na kršenje določb protokola, države AKP na lastno pobudo ali na predlog [Unije] opravijo ustrezne poizvedbe ali poskrbijo za izvajanje takih poizvedb, ki je dovolj hitro za prepoznavanje in preprečevanje takih kršitev, pri čemer lahko država AKP v ta namen povabi [Unijo] k sodelovanju pri teh poizvedbah.“

11

Komisija je, da bi uvoznim državam članicam pomagala pri uporabi določb v zvezi s preferencialnimi trgovinskimi režimi, določenimi s Sporazumom iz Cotonouja, objavila dokument, naslovljen „Opombe glede Protokola 1 k Prilogi V k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES v zvezi z opredelitvijo izdelkov s poreklom in metodami upravnega sodelovanja“ (UL 2002, C 228, str. 2, v nadaljevanju: Opombe).

12

V točkah 10, 15 in 17 Opombe vsebujejo dodatna pojasnila glede členov 16 in 32 Protokola 1 ter primere z navodili, kako je treba ravnati.

13

Točka 10 Opomb, naslovljena „Člen 16 – Tehnični razlogi“, določa:

„[Potrdilo EUR.1] se lahko zavrne iz ‚tehničnih razlogov‘, če ni izdano v skladu s predpisanimi določbami. Gre za primere, v katerih je lahko naknadno izdano potrdilo predloženo pozneje. Ta kategorija vključuje na primer te položaje:

[…]

[…]

[…]

Predlagani ukrep

Po zaznamku ,DOKUMENT ZAVRNJEN‘ z navedbo o razlogu ali razlogih za zavrnitev se potrdilo vrne uvozniku, da lahko naknadno pridobi novo potrdilo. Carinski organ pa lahko shrani fotokopijo zavrnjenega potrdila za naknadno preverjanje ali če sumi, da gre za goljufijo.“

14

Točka 15 Opomb, naslovljena „Člen 32 – Zavrnitev preferencialne obravnave brez preverjanja“, določa:

„Gre za primere, v katerih se šteje, da dokazilo o poreklu ni ustrezno. Ta kategorija zajema predvsem te položaje:

[…]

Predlagani ukrep

Dokazilo o poreklu mora biti označeno z opombo ‚NEUSTREZNO‘ in ga obdrži carinski organ, ki mu je predloženo, da se prepreči poskus ponovne uporabe.

Carinski organi uvozne države po potrebi o tej zavrnitvi takoj obvestijo carinske organe izvozne države.“

15

Točka 17 Opomb, naslovljena „Člen 32 – Utemeljen dvom“, določa:

„Ta položaj se nanaša na te primere:

[…]

[…]

Predlagani ukrep

Dokument se pošlje v naknadno preverjanje organom, ki so ga izdali, pri čemer se navedejo razlogi za zahtevano preverbo. Dokler preverba ni končana, carinski organi, če presodijo, da je nujno, sprejmejo varnostne ukrepe za zagotovitev plačila veljavnih dajatev.“

16

Carinski zakonik je bil razveljavljen z Uredbo (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o carinskem zakoniku Skupnosti (Modernizirani carinski zakonik) (UL L 145, str. 1), katere nekatere določbe so se začele uporabljati 24. junija 2008, druge pa 24. junija 2013. Vendar se ob upoštevanju časovnega okvira dejanskega stanja v sporu o glavni stvari zanj še naprej uporabljajo pravila Carinskega zakonika.

17

Člen 77 Carinskega zakonika je določal, da če je carinska deklaracija predložena z uporabo sistema računalniške izmenjave podatkov, lahko carinski organi dovolijo, da se spremni dokumenti iz člena ne dostavijo z deklaracijo. V tem primeru morajo biti dokumenti na razpolago carinskim organom.

18

Člen 78 Carinskega zakonika je carinskim organom omogočal preverjanje carinske deklaracije ter naknadno preverjanje poslovnih dokumentov in podatkov v zvezi z uvozom po prepustitvi blaga. Carinski organi so morali, če je iz naknadnih preverjanj izhajalo, da so bile določbe, ki urejajo zadevno carinsko ureditev, uporabljene na podlagi nepravilnih ali nepopolnih podatkov, sprejeti ustrezne ukrepe za vzpostavitev stanja, ob upoštevanju novih podatkov, ki so jih imeli na voljo.

19

Člen 236(1) Carinskega zakonika je v zvezi s povračilom in odpustom dajatev, ki se nanašajo na neobstoječ carinski dolg, določal:

„Uvozne ali izvozne dajatve se povrnejo, kolikor se ugotovi, da v trenutku plačila znesek teh dajatev ni bil zakonsko dolgovan ali da je bil vknjižen v nasprotju s členom 220(2).

[…]

Povračilo ali odpust se ne odobri, če so dejstva, ki so povzročila plačilo ali vknjižbo zneska, ki ni bil zakonsko dolgovan, posledica goljufivega dejanja udeleženega.“

20

V skladu s členom 247 Carinskega zakonika je Komisija sprejela ukrepe, potrebne za izvajanje tega zakonika.

21

Glede postopka za povračilo ali odpust dajatev je člen 889(1) Uredbe št. 2454/93 vseboval več pravil glede odobritve naknadne preferencialne tarifne obravnave in je določal:

„Če se zahtevek za povračilo ali odpust utemeljuje s tem, da je v trenutku sprejema deklaracije za sprostitev blaga v prosti promet v okviru tarifne kvote, tarifnega plafona ali drugega preferencialnega tarifnega režima veljala znižana uvozna dajatev ali stopnja nič, se povračilo ali odpust dovoli samo, če v času vložitve tega zahtevka, skupaj s potrebnimi dokumenti:

Vendar se povračilo ali odpust odobri kljub temu, da pogoji, predvideni v prejšnjem pododstavku, niso izpolnjeni, če se znižana dajatev ali stopnja nič zaradi napake carinskih organov ni uporabila za blago, katerega deklaracija za sprostitev v prosti promet je vsebovala vse navedbe in so ji bili priloženi vsi potrebni dokumenti za uporabo znižane dajatve ali stopnje nič.“

22

Družba Sandler je med 19. majem 2005 in 11. julijem 2007 v prosti promet v Uniji z elektronskimi carinskimi deklaracijami na podlagi sistema ATLAS sprostila več pošiljk sintetičnih vlaken. Hauptzollamt Hamburg Hafen Waltershof (glavni carinski urad pristanišča Hamburg (Nemčija)) je blago sprostil v prosti promet na podlagi prijavljenega porekla, in sicer Nigerije, s čimer je bila omogočena uporaba preferencialne carinske stopnje „nič“. Carinski organ ob carinjenju ni preveril potrdil EUR.1, ki so bila navedena v carinski deklaraciji, in ni zahteval njihove predložitve.

23

Leta 2008 je HZA ob naknadnem preverjanju potrdil EUR.1 na podlagi člena 78 Carinskega zakonika ugotovil, da je na 34 potrdilih EUR.1 okrogel žig z besedilom „NIGERIA CUSTOMS SERVICE“ in „TIN CAN ISLAND PORT.LAGOS“ ter besedilom „ASST.COMPTROLLER o/c Export Seat Releasing Officer“ v osrednjem delu žiga po navedbi datuma. Po mnenju HZA se ta žig ni ujemal z vzorcem, ki so ga nigerijski organi sporočili Komisiji na podlagi člena 31(1) Protokola 1 in ki je ustrezal ukrivljenemu žigu z besedilom „NIGERIA CUSTOMS SERVICE“ in „EXPORT SEAT“ ter, med drugim, besedilom „TINCAN PORT“ v osrednjem delu žiga po navedbi datuma:

24

Po podatkih, ki jih je HZA posredoval predložitvenemu sodišču, so vzorci žigov, ki so jih sporočili nigerijski organi, veljali od 1. julija 2003 do poteka preferencialne obravnave iz Priloge V k Sporazumu iz Cotonouja, to je 31. decembra 2007, nigerijski organi pa v tem obdobju niso sporočili nobene spremembe teh vzorcev.

25

Zato je HZA družbo Sandler z dopisom z dne 30. aprila 2008 obvestil, da potrdil EUR.1 ni mogoče sprejeti in da jih je treba opremiti z zaznamkom „dokument zavrnjen“. Poleg tega je HZA pojasnil, da je treba plačati uvozno carinsko dajatev, vendar je ob predložitvi novega potrdila EUR.1 mogoče povračilo plačanih dajatev. HZA je z odločbama o odmeri uvoznih dajatev z dne 14. maja 2008 in 3. junija 2008 odredil plačilo carine v višini 65612,71 EUR na podlagi 4-odstotne carinske stopnje, ki velja za blago iz tretjih držav.

26

Družba Sandler je 10. septembra 2008 predložila potrdila EUR.1 z žigom, ki je ustrezal vzorcu, sporočenemu Komisiji, in je zahtevala povračilo carine, plačane na podlagi dveh odločb o odmeri. Ta potrdila EUR.1 so v polju št. 7 z naslovom „Opombe“ vsebovala zaznamek „being issued in replacement of EUR.1 …“ („izdani namesto EUR.1 …“), datum in številko potrdil EUR.1, ki jih je HZA zavrnil.

27

HZA je z odločbo z dne 22. septembra 2008 zavrnil zahtevek za povračilo z obrazložitvijo, da je v skladu s členom 889(1) Uredbe št. 2454/93 naknadna odobritev preferencialne obravnave mogoča le, če je zahtevana preferencialna stopnja še veljala ob vložitvi zahtevka za povračilo. Ker pa je preferencialna obravnava, določena v Sporazumu iz Cotonouja, potekla 31. decembra 2007, ni bila za blago, uvoženo iz Nigerije od 1. januarja 2008, predvidena nobena preferencialna obravnava.

28

Poleg tega je družba Sandler zahtevala povračilo carine na podlagi pravičnosti v skladu s členom 239 Carinskega zakonika. Ta zahtevek je HZA prav tako zavrnil z odločbo z dne 23. februarja 2009.

29

Družba Sandler je zoper odločbi HZA vložila pritožbi, ki sta bili zavrnjeni. Zato je zoper zavrnilni odločbi vložila tožbo pri predložitvenem sodišču. Navedeno sodišče je tožbi združilo.

30

Družba Sandler je pred predložitvenim sodiščem trdila, da je treba nepravilnost na potrdilu EUR.1, ki so ga izdali carinski organi tretje države v okviru sistema upravnega sodelovanja, šteti za napako, ki je gospodarski subjekt ne more zaznati. Ta namreč nima nobene naloge preverjanja, še toliko bolj, ker ni določeno, da se je s potrebnim vzorcem žiga mogoče seznaniti pri carinskih organih uvozne države. Družba Sandler poleg tega poudarja, da so bila prvotna potrdila EUR.1 z vsebinskega vidika sestavljena pravilno in da je bil zgolj uporabljen neustrezen žig. Meni, da zato ne gre za neveljavna potrdila EUR.1. Nigerijski organi naj bi z neustreznim žigom le kršili formalno zahtevo, kar naj bi popravili z naknadno izdajo popravljenih potrdil EUR.1.

31

Družba Sandler v utemeljitev svojega stališča navaja, da bi moralo biti v obravnavani zadevi namesto sklicevanja na postopek iz člena 16 Protokola 1 opravljeno naknadno preverjanje potrdil EUR.1 v skladu s členom 32 navedenega protokola, ker naj potrdil EUR.1, ki so jih sprva izdali pristojni organi države podpisnice Sporazuma iz Cotonouja, ne bi bilo mogoče enostransko razveljaviti brez sodelovanja organov te države. Pri zavrnitvi potrdila EUR.1 na podlagi člena 16 Protokola 1 naj poreklo blaga ne bi bilo sporno, problematična naj bi bila samo pravilna izdaja potrdil EUR.1 iz razlogov notranjega upravljanja. Ker HZA ni predlagal naknadnega preverjanja v skladu s členom 32 Protokola 1, bi bilo treba šteti, da ni dvomil o verodostojnosti potrdila o preferencialni obravnavi.

32

HZA v bistvu trdi, da se v obravnavani zadevi uporablja člen 16 Protokola 1, ker je bil na prvotnih potrdilih EUR.1 uporabljen žig, ki je bil očitno drugačen od vzorca, ki so ga sporočili nigerijski organi. Tehnične pomanjkljivosti iz člena 16 Protokola 1 naj bi se nanašale na pomanjkljivosti, ki so hujše od tistih iz člena 32 navedenega protokola. HZA tudi navaja, da se v obravnavani zadevi uporabljeni žig povsem razlikuje od sporočenih vzorcev in jim v ničemer ni podoben, tako da naj ne bi šlo za „razliko“ v smislu točke 17 Opomb glede na sporočeni vzorec, ki bi upravičila dvom o verodostojnosti potrdila EUR.1. Razlika med žigi, ki so predmet spora o glavni stvari, in vzorci, ki so jih sporočili nigerijski organi, naj bi bila tako velika, da naj bi bila izključena uporaba preferencialne carinske stopnje.

33

Predložitveno sodišče meni, da je za rešitev spora, o katerem odloča, odločilno izvedeti, ali HZA zahtevku za povračilo družbe Sandler utemeljeno nasprotuje z obrazložitvijo, da je na podlagi člena 889 Uredbe št. 2454/93 povračilo lahko odobreno le, če preferencialna tarifna obravnava, ki je veljala ob sprostitvi blaga v prosti promet, še vedno velja ob vložitvi zahtevka za povračilo. Čeprav člen 889 Uredbe št. 2454/93 ne nasprotuje povračilu v takih okoliščinah, se postavlja vprašanje, ali lahko organi države članice, ne da bi uradno zahtevali naknadno preverjanje na podlagi člena 32 Protokola 1, preverijo in/ali zavrnejo potrdilo EUR.1, ki ga je izdala država AKP, kadar so carinski organi te države uporabili žig, ki se razlikuje od tistega, ki so ga sporočili Komisiji, in tako na lastno pobudo uvozniku zavrnejo odobritev preferencialne carinske stopnje.

34

V teh okoliščinah je Finanzgericht Köln prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

35

Predložitveno sodišče želi s prvim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali je treba člen 889(1), prvi pododstavek, druga alinea, Uredbe št. 2454/93 razlagati tako, da nasprotuje zahtevku za povračilo dajatev, kadar je bila preferencialna tarifna obravnava zahtevana in odobrena ob sprostitvi blaga v prosti promet in so organi uvozne države pozneje v okviru naknadnega preverjanja po poteku veljavnosti preferencialne tarifne obravnave in odmeri dajatve, ki se običajno plača, izterjali razliko glede na carinsko dajatev, ki velja za blago iz tretjih držav.

36

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da se, kot navaja tudi predložitveno sodišče v predlogu za sprejetje predhodne odločbe, izjema od uporabe člena 236 Carinskega zakonika iz člena 889(1), prvi pododstavek, druga alinea, Uredbe št. 2454/93 nanaša samo na primere, v katerih je blago sproščeno v prosti promet na podlagi carinske dajatve, ki jo je treba običajno plačati, vendar se pozneje izkaže, da bi se bilo mogoče sklicevati na znižano carinsko stopnjo ali celo oprostitev na podlagi na primer preferencialne obravnave.

37

Zato v položaju, kakršen je v postopku v glavni stvari, kadar je bila zahtevana in odobrena preferencialna tarifna obravnava ob sprostitvi blaga v prosti promet in so organi uvozne države šele pozneje, v okviru naknadnega preverjanja po poteku veljavnosti preferencialne tarifne obravnave in odmeri dajatve, ki se običajno plača, izterjali razliko glede na carinsko dajatev, ki velja za blago iz tretjih držav, člen 889(1), prvi pododstavek, druga alinea, Uredbe št. 2454/93 ne nasprotuje zahtevku za povračilo navedene razlike.

38

Zato je treba na prvo postavljeno vprašanje odgovoriti, da se mora člen 889(1), prvi pododstavek, druga alinea, Uredbe št. 2454/93 razlagati tako, da ne nasprotuje zahtevku za povračilo dajatev, kadar je bila preferencialna tarifna obravnava zahtevana in odobrena ob sprostitvi blaga v prosti promet in so organi uvozne države šele pozneje, v okviru naknadnega preverjanja po poteku veljavnosti preferencialne tarifne obravnave in odmeri dajatve, ki se običajno plača, izterjali razliko glede na carinsko dajatev, ki velja za blago iz tretjih držav.

39

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem in s prvim delom tretjega vprašanja v bistvu sprašuje, ali je treba člena 16(1)(b) in 32 Protokola 1 razlagati tako, da lahko carinski organi uvozne države, če se pri naknadnem preverjanju izkaže, da je bilo potrdilo EUR.1 opremljeno z žigom, ki ne ustreza vzorcu, ki so ga sporočili organi izvozne države, zavrnejo to potrdilo in ga vrnejo uvozniku, da bi ta lahko pridobil naknadno potrdilo na podlagi člena 16(1)(b) Protokola 1, namesto da bi sprožili postopek iz člena 32 tega protokola.

40

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bila v skladu s členom 14(1)(a) Protokola 1 predložitev potrdila EUR.1, ki ga izdajo carinski organi izvozne države, procesna predpostavka za pripustitev izdelkov iz držav AKP v obravnavo iz Priloge V k Sporazumu iz Cotonouja.

41

Člen 31(1) Protokola 1 je poleg tega določal, da morajo biti potrdila EUR.1 opremljena z žigom carinskih organov izvozne države, katerega vzorci so bili sporočeni Komisiji, ki jih je nato posredovala državam članicam. Na podlagi drugega pododstavka iste določbe so bila potrdila EUR.1 sprejeta za uporabo preferencialne obravnave od dneva, ko je Komisija prejela potrebne podatke.

42

Ni sporno, da žigi, s katerimi so bila opremljena potrdila EUR.1 iz postopka v glavni stvari, očitni niso ustrezali vzorcu, ki so ga nigerijski organi sporočili Komisiji, saj so ti vzorci žigov veljali od 1. julija 2003 do poteka veljavnosti preferencialne obravnave iz Priloge V k Sporazumu iz Cotonouja, to je 31. decembra 2007, ne da bi medtem nigerijski organi sporočili kakršno koli spremembo.

43

Iz tega izhaja, da organi uvozne države članice na podlagi člena 31(1), drugi pododstavek, Protokola 1 nikakor niso mogli sprejeti potrdil EUR.1, kakršna so tista iz postopka v glavni stvari.

44

Glede ukrepanja organov uvozne države članice v takem položaju Protokol 1 ne vsebuje nobene določbe, ki bi izrecno razmejevala področje uporabe postopka iz člena 16 tega protokola in postopka iz njegovega člena 32. Ta protokol organom uvozne države članice očitno dopušča določeno diskrecijsko pravico.

45

Pri izbiri med postopkoma je treba poleg pravil Protokola 1 in Opomb upoštevati tudi okoliščine obravnavanega primera in dejansko stanje.

46

Opombe, ki sicer za organe držav članic nikakor niso zavezujoče, so koristno orodje za zagotavljanje enotne uporabe določb Protokola 1, a v zvezi s tem ne vsebujejo navodil.

47

Točki 10 in 17 teh opomb namreč lahko usmerjata ravnanje organa, ki je soočen z razlikami med uporabljenimi žigi in sporočenim vzorcem. Točka 10 navedenih opomb ob uporabi „novega, še ne sporočenega žiga“ priporoča vrnitev potrdila uvozniku, da bi lahko zaprosil za izdajo naknadnega potrdila na podlagi člena 16(1)(b) Protokola 1. Točka 17 Opomb pa v primeru, v katerem se uporabljeni žig „razlikuje od žiga, ki je bil sporočen“, priporoča, da se potrdilo na podlagi člena 32 Protokola 1 pošlje organom izvozne države v naknadno preverjanje.

48

Vendar je treba opozoriti, da se točka 10 Opomb sklicuje na možnost hkratne uporabe določb členov 16(1) in 32 Protokola 1 in zato potrjuje, da se v nasprotju s trditvami Komisije v njenih pisnih stališčih področji uporabe teh določb vzajemno ne izključujeta. Navedena točka 10 namreč določa, da organ uvozne države članice, ki uvozniku vrne zavrnjeno potrdilo, da bi ta lahko naknadno pridobil novo potrdilo na podlagi člena 16(1) Protokola 1, shrani fotokopijo zavrnjenega potrdila, med drugim „za naknadno preverjanje“ na podlagi člena 32 Protokola 1.

49

Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da sistem upravnega sodelovanja, uveden s protokolom, ki v prilogi k sporazumu med Unijo in tretjimi državami določa pravila v zvezi s poreklom izdelkov, temelji na vzajemnem zaupanju med organi uvozne države članice in organi izvozne države ter da je sodelovanje, določeno s protokolom o poreklu izdelkov, mogoče le, če uvozna država prizna zakonito presojo izvozne države v zvezi s tem (glej sodbo z dne 15. decembra 2011 v zadevi Afasia Knits Deutschland, C-409/10, ZOdl., str. I-13331, točki 28 in 29 ter navedena sodna praksa).

50

Vendar zahteve po vzajemnem zaupanju ni mogoče izpodbijati z dejstvom, da Protokol 1 glede na okoliščine organom uvozne države omogoča izbiro med postopkoma, določenima s členoma 16 in 32 tega protokola. V nasprotju s trditvami družbe Sandler in Komisije namreč oba postopka vključujeta sodelovanje organov izvozne države, razlikujeta se le po tem, ali so s temi organi stopili v stik organi uvozne države na podlagi člena 32 Protokola 1 ali uvoznik na podlagi člena 16(1) Protokola 1. V obeh primerih so izdelki s poreklom iz zadevne države AKP šele po ukrepanju organov izvozne države lahko deležni preferencialne obravnave iz Priloge V k Sporazumu iz Cotonouja. Tako so na podlagi člena 16 Protokola 1 organi izvozne države lahko po preveritvi navedb v zahtevi izvoznika izdali naknadno potrdilo EUR.1. Poleg tega so preverjanje iz člena 32 navedenega protokola opravili organi izvozne države, da bi potrdili verodostojnost potrdil EUR.1 in poreklo izdelkov.

51

Prav tako je treba zavrniti trditev Komisije, da lahko organi uvozne države samo, kadar domnevajo, da obstajajo novi žigi, in menijo, da jim jih bodo tretje države posredovale, zavrnejo potrdilo EUR.1, če pa menijo, da jim novi žigi ne bodo sporočeni, nimajo druge izbire, kot da sprožijo postopek naknadnega preverjanja iz člena 32 Protokola 1. V praksi namreč ne bi bilo mogoče, da bi organi uvozne države ustrezno razlikovali med tema primeroma.

52

Glede vprašanja, ali lahko organi uvozne države članice, kadar razlika med žigoma, kakršna je v postopku v glavni stvari, ni ugotovljena neposredno ob uvozu, ampak šele ob naknadnem preverjanju, še vedno zavrnejo potrdilo EUR.1 in naložijo uvozniku, da se uskladi s postopkom iz člena 16(1)(b) Protokola 1, je treba pojasniti, da se mora pojem „uvoz“ v smislu te določbe, kot je poudarila Komisija, razumeti široko in da torej načeloma zajema vse obdobje do prenehanja vseh obveznosti uvoznika.

53

V skladu s členom 23 Protokola 1 je treba namreč dokazila o poreklu carinskim organom predložiti na podlagi postopkovnih pravil, ki veljajo v uvozni državi, kar pomeni v primeru, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, zlasti na podlagi Carinskega zakonika.

54

Člen 77(2) Carinskega zakonika je v zvezi s tem določal, da če je carinska deklaracija predložena z uporabo sistema računalniške izmenjave podatkov, kot v postopku v glavni stvari, lahko carinski organi dovolijo, da se potrdila EUR.1 ne dostavijo z deklaracijo, ampak se hranijo in so na voljo carinskim organom, da bi jih lahko ti pozneje preverili. Člen 16 Carinskega zakonika je poleg tega določal, da zadevne osebe dokumente in podatke, ne glede na uporabljeni nosilec, hranijo v obdobju, ki je določeno v veljavnih predpisih, najmanj pa tri koledarska leta, člen 221(3) Carinskega zakonika v povezavi s členom 201(2) tega zakonika pa je omogočal sporočanje zneska dajatev v obdobju do treh let od prejema carinske deklaracije.

55

Glede na te ugotovitve je treba izraz „pri uvozu ni bilo sprejeto zaradi tehničnih razlogov“ iz člena 16(1)(b) Protokola 1 razlagati v povezavi s členom 23 tega protokola in členom 77(2) Carinskega zakonika tako, da se ta izraz nanaša na trenutek, v katerem uvozna država dejansko prvič v skladu s svojimi postopkovnimi pravili preverja potrdila EUR.1. Zato se navedeni izraz lahko uporabi tudi ob naknadnem preverjanju.

56

Zato je treba na drugo vprašanje in na prvi del tretjega vprašanja odgovoriti, da se morata člena 16(1)(b) in 32 Protokola 1 razlagati tako, da lahko carinski organi uvozne države, če se ob naknadnem preverjanju izkaže, da je bilo potrdilo EUR.1 opremljeno z žigom, ki ne ustreza vzorcu, ki so ga sporočili organi izvozne države, zavrnejo to potrdilo in ga vrnejo uvozniku, da lahko pridobi naknadno potrdilo na podlagi člena 16(1)(b) Protokola, namesto da bi sprožili postopek iz člena 32 tega protokola.

57

Predložitveno sodišče želi z drugim delom tretjega vprašanja v bistvu izvedeti, ali je treba člen 16(4) in (5) Protokola razlagati tako, da je potrdilo EUR.1, ki v polju 7 z naslovom „Opombe“ nima zaznamka, določenega v odstavku 4 te določbe, ampak navedbo, ki jo je treba navsezadnje razlagati tako, da je bilo potrdilo EUR.1 izdano na podlagi člena 16(1) tega protokola, treba v okoliščinah, kakršne so v postopku v glavni stvari, šteti za potrdilo EUR.1, ki je bilo izdano naknadno in na podlagi katerega se zadevno blago lahko obravnava tako, kot je določeno v Prilogi V k Sporazumu iz Cotonouja.

58

V zvezi s tem je treba opozoriti, da mora biti potrdilo EUR.1 v skladu s členoma 14 in 15(7) Protokola 1 načeloma izdano ob dejanskem izvozu blaga, da je lahko predloženo carinskim organom uvozne države.

59

Člen 16(1) Protokola 1 je izjema od tega pravila, ker izjemoma in z izrecnim odstopanjem od člena 15(7) tega protokola omogoča izdajo potrdil EUR.1 po izvozu, zlasti kadar je dokazano, da je bilo potrdilo EUR.1 izdano, vendar ob uvozu ni bilo sprejeto zaradi tehničnih razlogov.

60

Člen 16(4) in (5) Protokola 1 v tem okviru zahteva, da imajo potrdila EUR.1, izdana naknadno, v polju „Opombe“ posebno opombo, katere natančno besedilo je navedeno v navedenem odstavku 4, in sicer opombo „izdano naknadno“.

61

V postopku v glavni stvari pa ni sporno, da potrdila EUR.1, ki jih je predložila družba Sandler po tem, ko je HZA zavrnil potrdila EUR.1, ki jih je prvotno predložila, čeprav so bila opremljena z žigi, ki so ustrezali vzorcu, sporočenemu Komisiji, v polju „Opombe“ niso vsebovala opombe iz člena 16(4) Protokola 1, ampak opombo „izdano nadomestno“ skupaj z datumom in številko zavrnjenih potrdil EUR.1.

62

Res je, da bi ta navedba lahko kazala na to, da so bila potrdila, ki jih je družba Sandler predložila drugič, izdana na podlagi člena 18 Protokola 1 v zvezi z nadomestnimi potrdili.

63

Vendar je po navedbah predložitvenega sodišča organ, pristojen za izdajo, s to navedbo v bistvu dovolj jasno nakazal, da morajo pozneje izdana potrdila EUR.1 nadomestiti prvotno izdana potrdila o preferencialni obravnavi. Poleg tega iz spisa, predloženega Sodišču, ne izhaja, da so se družba Sandler ali organi izvozne države nameravali sklicevati na člen 18 Protokola 1 ali da so bili pogoji za uporabo te določbe izpolnjeni.

64

V teh okoliščinah je mogoče potrdila EUR.1, kakršna so ta v postopku v glavni stvari, načeloma izenačiti z naknadno izdanimi potrdili EUR.1 in jih zato kot takih organi uvozne države niso mogli zavrniti.

65

Tako morajo organi uvozne države po presoji vseh upoštevnih okoliščin bodisi sprejeti nova potrdila EUR.1, s katerimi so odpravljene tehnične napake pri prvotni izdaji potrdil, bodisi, če utemeljeno dvomijo o verodostojnosti zadevnih dokumentov ali poreklu zadevnih izdelkov, sprožiti postopek preverjanja iz člena 32 Protokola 1.

66

Na drugi del tretjega vprašanja je torej treba odgovoriti, da se morata člena 16(4) in (5) ter 32 Protokola 1 razlagati tako, da nasprotujeta temu, da organi uvozne države kot potrdilo EUR.1, izdano naknadno v smislu člena 16(1) tega protokola, zavrnejo potrdilo EUR.1, ki ob tem, da v vseh elementih ustreza zahtevam določb tega protokola, v polju „Opombe“ nima opombe, navedene v odstavku 4 te določbe, ampak navedbo, ki jo je treba navsezadnje razlagati tako, da je bilo potrdilo EUR.1 izdano na podlagi člena 16(1) tega protokola. V dvomu o verodostojnosti tega dokumenta ali poreklu zadevnih izdelkov morajo ti organi sprožiti postopek preverjanja iz člena 32 navedenega protokola.

67

Glede na odgovor na drugo vprašanje na četrto postavljeno vprašanje ni treba odgovoriti.

68

Glede na odgovor na prvo vprašanje na peto postavljeno vprašanje ni treba odgovoriti.

69

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo: