1.

Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe, vložen v sodnem tajništvu Sodišča 20. julija 2012, se nanaša na razlago uredb Unije na področju usklajevanja sistemov socialne varnosti, in sicer Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, v različici po spremembi in posodobitvi z Uredbo Sveta (ES) št. 118/97 z dne 2. decembra 1996 ( 2 ) , kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1992/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 ( 3 ) (v nadaljevanju: Uredba št. 1408/71), zlasti njenih členov 12, 73 in 76, ter Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72 z dne 21. marca 1972 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe št. 1408/71 ( 4 ), zlasti njenega člena 10(1).

2.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe je bil vložen v okviru spora med Caisse nationale des prestations familiales (v nadaljevanju: CNPF) ter M. in U. Wiering v zvezi z obsegom njune pravice do družinskih dajatev v Velikem vojvodstvu Luksemburg po rojstvu njunega drugega otroka.

3.

Zakonca Wiering, ki sta upravičena do družinskih dajatev v Nemčiji (v nadaljevanju: Kindergeld in Elterngeld), kjer imata stalno prebivališče, sta od Velikega vojvodstva Luksemburg, kjer je zaposlen M. Wiering, zahtevala, naj jima izplača izravnalni dodatek v višini razlike med nemškimi in luksemburškimi družinskimi dajatvami.

4.

Spor med CNPF in zakoncema Wiering poteka v zvezi z nemškimi družinskimi dajatvami, ki jih je treba upoštevati pri izračunu morebitnega izravnalnega dodatka, ker CNPF trdi, da je treba nemški Kindergeld in Elterngeld vključiti v dajatve, medtem ko zakonca Wiering menita, da je Elterngeld druge vrste dajatev in ga je treba iz izračuna izključiti.

5.

Člen 1(u) Uredbe št. 1408/71 določa:

6.

Člen 4 Uredbe št. 1408/71 z naslovom „Stvarna veljavnost“ določa:

„1.   Ta uredba se uporablja za vso zakonodajo v zvezi z naslednjimi področji socialne varnosti:

[…]

[…]“

7.

Člen 12 navedene uredbe z naslovom „Preprečevanje prekrivanja dajatev“ določa:

„1.   Ta uredba ne daje niti ne ohranja pravice do več dajatev iste vrste za isto dobo obveznega zavarovanja. […]

[…]“

8.

V skladu s členom 73 Uredbe št. 1408/71, ki se nanaša na zaposlene osebe in njihove družinske člane s stalnim prebivališčem v državi članici, ki ni pristojna država, je določeno:

„Delavec, za katerega velja zakonodaja države članice, je za svoje družinske člane, ki stalno prebivajo v drugi državi članici, upravičen do družinskih dajatev, ki jih določa zakonodaja prve države, kot če bi ti stalno prebivali v tej državi […]“

9.

Člen 76(1) te uredbe z naslovom „Prednostna pravila v primeru prekrivanja upravičenosti do družinskih dajatev na podlagi zakonodaje pristojne države in zakonodaje države, v kateri imajo družinski člani stalno prebivališče“ določa:

„1.   Kadar se v istem obdobju, za istega družinskega člana in zaradi opravljanja poklicne dejavnosti, družinske dajatve dodeljujejo po zakonodaji države članice, na ozemlju katere družinski člani stalno prebivajo, upravičenost do družinskih dajatev v skladu z zakonodajo druge države članice miruje do višine zneska, ki ga določa zakonodaja prve države članice, po potrebi v skladu s členom 73 ali 74.“

10.

V členih od 7 do 10a Uredbe št. 574/72 so navedeni postopki za izvajanje člena 12 Uredbe št. 1408/71.

11.

Člen 10 Uredbe št. 574/72 določa:

[…]“

12.

Sodišče je na podlagi člena 101 Poslovnika predložitvenemu sodišču 15. marca 2013 poslalo zahtevo za pojasnilo. Predložitveno sodišče je bilo pozvano, naj podrobneje opiše luksemburške družinske dajatve in pogoje za njihovo dodelitev. Predložitveno sodišče je z dopisom z dne 29. aprila 2013 navedlo, da so luksemburške družinske dajatve v postopku v glavni stvari družinski dodatki, kar velja tudi za dodatek za šolanje, in pripomnilo, da nadomestilo za starševski dopust ni predmet spora, ki poteka pred njim, zato je očitke M. in U. Wiering v zvezi s tem razglasilo za nedopustne.

13.

Predložitveno sodišče meni, da družinski dodatki izhajajo iz mehanizma porazdelitve dela nacionalnega dohodka v korist otrok v imenu načela socialne solidarnosti. Dodaja, da se družinski dodatki ne smejo šteti za dodatek k plači osebe z vzdrževanimi otroki, ampak imajo svoj namen, zlasti po poenotenju zneska dodatkov za vse otroke, ne glede na poklicni status njihovih staršev. Da bi zakonodajalec zagotovil doseganje tega namena, je otrokom priznal osebno pravico do otroških dodatkov.

14.

Člen 269, prvi odstavek, zakonika o socialni varnosti z naslovom „Pogoji za dodelitev“ določa:

„Pod pogoji, določenimi v tem poglavju, je do družinskih dodatkov upravičen,

[…]“

15.

V skladu s členom 271, prvi odstavek, zakonika o socialni varnosti se dodatek dodeli od meseca rojstva do dopolnjenega osemnajstega leta starosti. V skladu s členom 271, tretji odstavek, zakonika o socialni varnosti pravica do otroških dodatkov velja največ do dopolnjenega sedemindvajsetega leta starosti za dijake srednjih in srednjih strokovnih šol, ki se redno šolajo.

16.

V skladu s členom 299(1) zakonika o socialni varnosti velja:

„Dodatek za šolanje se na zahtevo dodeli vsaki osebi, ki:

17.

CNPF je na obravnavi, ki je potekala 6. junija 2013, pojasnila, da so pogoji za dodelitev dodatka kumulativni.

18.

V skladu s členom 299(2) zakonika o socialni varnosti velja, da „[z odstopanjem od pogoja, določenega v odstavku 1(c), lahko za dodatek zaprosi vsaka oseba, ki opravlja eno ali več poklicnih dejavnosti ali prejema nadomestni dohodek ne glede na obdobje opravljanja dela in ima skupaj z zakoncem, ki ne živi ločeno, ali osebo, s katero živi v skupnem gospodinjstvu, dohodek[, ki ne presega določenega zneska]“.

19.

V skladu s členom 299(3) zakonika o socialni varnosti velja:

„Z odstopanjem od pogoja, […] predvidenega […] v odstavkih 1(c) in 2, lahko za polovični dodatek za šolanje ne glede na svoj dohodek zaprosi vsaka oseba, ki

[…]“

20.

V skladu s členom 304 zakonika o socialni varnosti velja:

„Dodatek za šolanje miruje do zneska vseh istovrstnih dajatev drugih držav (neluksemburških), ki jih je treba izplačati za enega ali več otrok.

[…] ga ni treba izplačati, če je eden od staršev v zvezi z istim otrokom upravičen do nadomestila za starševski dopust, določen v poglavju VI te knjige, ali dajatve druge države, ki se izplača iz naslova starševskega dopusta. […]“

21.

Sodišče je na podlagi člena 101 Poslovnika 19. marca 2013 pozvalo nemško vlado, naj pojasni cilje in pogoje dodelitve Kindergeld in Elterngeld v Nemčiji. Nemška vlada je z dopisom, vloženim v sodnem tajništvu 17. aprila 2013, predložila informacije o teh dajatvah.

22.

Kot je določeno v členu 31 nemškega zakona o dohodnini (Einkommensteuergesetz, v nadaljevanju: EStG), je Kindergeld namenjen kritju družinskih stroškov in s tem zagotavljanju minimalnega življenjskega standarda otroku.

23.

V skladu s členom 62(1) EStG mora imeti upravičenec (praviloma eden od staršev) stalno ali običajno prebivališče v Nemčiji ali mora biti neomejeno davčno zavezan v Nemčiji oziroma mora biti obravnavan kot tak. Otrok mora imeti stalno ali običajno prebivališče v državi članici Evropske unije, Švici, Islandiji, Lihtenštajnu ali na Norveškem.

24.

V skladu s členom 32(4) EStG se Kindergeld brez kakršnih koli drugih pogojev izplača otroku do dopolnjenega osemnajstega leta starosti ali do dopolnjenega enaindvajsetega leta starosti, če ni v delovnem razmerju in je prijavljen na nacionalnem zavodu za zaposlovanje (Agentur für Arbeit im Inland) kot iskalec zaposlitve, oziroma do dopolnjenega petindvajsetega leta starosti, če se šola ali je na priznanem prostovoljnem služenju vojaškega roka, ter brez starostne omejitve za invalida s fizično ali duševno okvaro, ki ni sposoben sam skrbeti zase.

25.

V skladu s prvim stavkom člena 66(1) EStG Kindergeld trenutno znaša 184 EUR mesečno za vsakega od prvih dveh otrok, 190 EUR za tretjega otroka in 215 EUR za vsakega naslednjega otroka neodvisno od dohodkov in premoženja vseh članov družine, pri čemer se poklicna dejavnost staršev upošteva le pri starših tujcih, ki nimajo pravice do prostega gibanja.

26.

V skladu s členom 1(1) zveznega zakona o Elterngeld in starševstvu (Bundeselterngeld- und Elternzeitgesetz, v nadaljevanju: BEEG) je do Elterngeld upravičena vsaka oseba s stalnim ali običajnim prebivališčem v Nemčiji, ki živi s svojim otrokom v skupnem gospodinjstvu, zanj skrbi in ga vzgaja ter ne opravlja poklicne dejavnosti ali poklicne dejavnosti s polnim delovnim časom ( 5 ). Elterngeld se lahko izplačuje od rojstva do 14. meseca starosti otroka ( 6 ).

27.

Elterngeld znaša 67 % dohodka, ki ga je oseba ustvarila s poklicno dejavnostjo, ki jo je opravljala pred rojstvom otroka. Izplača se v višini mesečnega zneska do največ 1800 EUR za vse mesece, ko upravičenec ni prejemal dohodkov iz poklicne dejavnosti.

28.

Če so bili dohodki iz dejavnosti pred rojstvom nižji od 1000 EUR, se delež 67 % v skladu s prvim stavkom člena 2(2) BEEG za vsaka 2 EUR pod tem dohodkom 1000 EUR poveča za 0,1 % do 100 %. Če so bili dohodki iz dejavnosti pred rojstvom višji od 1200 EUR, se delež 67 % v skladu z drugim stavkom člena 2(2) BEEG za vsaka 2 EUR nad tem dohodkom 1200 EUR zmanjša za 0,1 % do 65 %. Elterngeld v skladu s prvim stavkom člena 2(4) BEEG znaša najmanj 300 EUR mesečno, in to na podlagi drugega stavka člena 2(4) tega zakona, tudi če upravičenec pred rojstvom otroka ni prejemal nobenega dohodka iz poklicne dejavnosti. Upravičenec med obdobjem izplačevanja najnižjega zneska 300 EUR ne sme opravljati poklicne dejavnosti s polnim delovnim časom ( 7 ).

29.

S pridržkom preveritve predložitvenega sodišča je dejansko stanje zadeve, kot izhaja iz spisa, predloženega Sodišču, opisano v nadaljevanju.

30.

M. in U. Wiering stalno prebivata v Nemčiji, kjer je zaposlena U. Wiering, njen mož pa je zaposlen v Luksemburgu.

31.

U. Wiering je bila po rojstvu drugega otroka 12. maja 2007 na porodniškem dopustu od 13. maja 2007 do 16. julija 2007 in nato na starševskem dopustu od 17. julija 2007 do 11. maja 2008. Med starševskim dopustom je U. Wiering v Nemčiji prejemala Elterngeld. M. in U. Wiering sta prejemala Kindergeld za vsakega otroka od njunega rojstva dalje.

32.

M. Wiering je 12. oktobra 2007 od CNPF zahteval, naj mu za obdobje od 1. julija 2007 do 31. maja 2008 izplača izravnalni dodatek v zvezi z izplačljivimi dajatvami za njegova otroka v višini razlike med družinskimi dajatvami, izplačanimi v Nemčiji, in dajatvami po luksemburškemu pravu.

33.

Upravni odbor CNPF je z odločbo z dne 17. aprila 2008 zavrnil izplačilo izravnalnega dodatka M. in U. Wiering z obrazložitvijo, da dajatve, pridobljene v Nemčiji, to sta Kindergeld in Elterngeld, za predvideno referenčno obdobje presegajo dajatve po luksemburškem zakonu, to je družinske dodatke in dodatek za šolanje.

34.

Ugotavljam, da je na obravnavi predstavnica CNPF izjavila, da zakonca Wiering nista zaprosila za dodatek za šolanje in ga je zato CNPF samodejno vključila v izračun izravnalnega dodatka. Poleg tega se zdi, kar mora predložitveno sodišče preveriti, da zakonca Wiering na podlagi člena 304 zakonika o socialnem zavarovanju nikoli ne bi bila upravičena do tega dodatka, če bi zanj zaprosila.

35.

M. in U. Wiering sta 25. avgusta 2008 vložila tožbo zoper odločbo z dne 17. aprila 2008 pri Conseil arbitral des assurances sociales, ki jo je 31. julija 2009 razglasil za neutemeljeno.

36.

Conseil supérieur de la sécurité sociale (v nadaljevanju: CSSS) je na pritožbo M. in U. Wiering, ki sta jo vložila 9. septembra 2009, s sodbo z dne 16. marca 2011 spremenilo sodbo Conseil arbitral des assurances sociales z dne 31. julija 2009 in razsodilo, da imata pritožnika pravico do izplačila izravnalnega dodatka za njuna otroka za referenčno obdobje od 1. julija 2007 do 31. maja 2008.

37.

CSSS je menilo, da „se za določitev izravnalnega dodatka upoštevajo samo družinske dajatve, do katerih je upravičen isti družinski član (v zadevnem primeru otrok, čeprav se izplačajo staršem), kar pa ne velja za Elterngeld, do katerega je upravičen le član družine, ki skrbi za vzgojo otrok, ne otroci sami. CSSS meni, da je torej CNPF napačno upoštevala Elterngeld, ki ga je pridobila U. Wiering, za zavrnitev plačila izravnalnega dodatka za oba otroka.

38.

CNPF je 20. maja 2011 vložila kasacijsko pritožbo zoper to sodbo in navedla štiri kasacijske razloge, od katerih se drugi, tretji in četrti nanašajo na kršitev, zavrnitev uporabe oziroma napačno razlago člena 10(1)(a)(i) Uredbe št. 574/72, člena 10(3) te uredbe in člena 76(1) Uredbe št. 1408/71. CNPF sodbi CSSS očita, da se pri izračunu izravnalnega dodatka ni upošteval Elterngeld in da se je tako kršilo pravo Unije, ker naj bi se ta dodatek izplačeval materi in ker naj bi bilo treba v okviru izračuna izravnalnega dodatka upoštevati samo dodatke, do katerih so upravičeni otroci, čeprav se dejansko izplačujejo staršem.

39.

Cour de cassation (Luksemburg) je v teh okoliščinah in zato, ker je dvomilo o družinskih dajatvah, ki jih je treba upoštevati pri določitvi izravnalnega dodatka, 12. julija 2012 prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je za izračun izravnalnega dodatka, ki ga morebiti mora izplačati pristojni organ države članice, v kateri je oseba zaposlena, v skladu s členi 1(u)(i), 4(1)(h) in 76 Uredbe […] št. 1408/71 in členom 10(b)(i) Uredbe […] št. 574/72 […] kot istovrstno družinsko dajatev treba upoštevati vse dajatve, ki jih dobiva družina delavca migranta v državi prebivališča, v tem primeru [Elterngeld] in [Kindergeld], ki ju določa nemška zakonodaja?“

40.

Na obravnavi so pisna in ustna stališča predložili M. in U. Wiering, CNPF ter Evropska komisija.

41.

M. in U. Wiering menita, da je treba za izračun zneska izravnalnega dodatka upoštevati le istovrstne dajatve. Ker menita, da Elterngeld ni istovrstna dajatev kot Kindergeld, se po njunem mnenju ne sme upoštevati pri izračunu izravnalnega dodatka. Trdita, da sta bila njuna otroka edina upravičenca do Kindergeld, medtem ko je bila U. Wiering edina upravičenka do Elterngeld, ki ga je treba zato opredeliti kot nadomestno plačo, izplačano enemu od staršev, ki začasno delno ali v celoti opusti poklicno dejavnost, da se posveti izključno ali večinoma vzgoji svojega ali svojih otrok.

42.

CNPF meni, da Uredba št. 1408/71 očitno ne predvideva razlikovanja med družinskimi dajatvami glede na upravičenca ali prejemnika teh dajatev. CNPF meni, da ni mogoče šteti, da je Elterngeld hkrati dajatev, ki spada na področje uporabe uredb št. 1408/71 in št. 574/72 in se razlikuje od posebnih dodatkov za rojstvo ali posvojitev ( 8 ), obenem pa zavrniti njegovo vključitev v izračun izravnalnega dodatka, ker naj bi bila ta dajatev le v korist „člana družine, ki skrbi za vzgojo otrok, v obravnavanem primeru je to soproga, in ne otrok samih, in se niti ne izplača za račun otroka“.

43.

Komisija opozarja, da „družinska“ narava dajatev, ki se obravnavajo v tej zadevi, nikoli ni bila vprašljiva. Komisija, ki se sklicuje na sodbo v zadevi Feyerbacher ( 9 ), meni, da naj bi bil to Elterngeld, ki se dodeli enemu od staršev, ki sam skrbi in vzgaja enega ali več svojih otrok, in naj bi imel podoben namen kot dodatek za šolanje, ki se obravnava v združenih zadevah Hoever in Zachow ( 10 ). Sodišče naj bi v tej zadevi razsodilo, da je tak dodatek vsekakor „družinska dajatev“, da je njegov namen kritje družinskih stroškov v smislu člena 1(u)(i) Uredbe št. 1408/71, in da je bila ta dajatev natančneje določena za kritje stroška vzgoje otroka, drugih stroškov oskrbe in vzgoje otroka in po potrebi za omilitev finančne izgube, nastale zaradi opustitve dohodka iz opravljanja poklicne dejavnosti s polnim delovnim časom. Komisija meni, da iz sodne prakse izhaja, da je treba dodatke, dodeljene pod določenimi pogoji, delavcem, ki prekinejo poklicno kariero v okviru starševskega dopusta, obravnavati kot družinsko dajatev v smislu členov 1(u)(i) in 4(1)(h) Uredbe št. 1408/71.

44.

Komisija je na obravnavi umaknila svoje trditve, ki jih je oblikovala v pisnih stališčih, po katerih je zaradi dejstva, da je U. Wiering prekinila poklicno kariero med starševskim dopustom, določba, ki se uporablja, člen 10(1)(a) Uredbe št. 574/72 in je zato država, ki je prvenstveno pristojna, Veliko vojvodstvo Luksemburg, ne Zvezna republika Nemčija, s čimer je odpravljeno vsakršno vprašanje o morebitnem izravnalnem dodatku v Velikem vojvodstvu Luksemburg.

45.

O tem, ali naj bi U. Wiering popolnoma prekinila poklicno dejavnost med starševskim dopustom, intervenienti nimajo enotnega mnenja, vendar tukaj ni pomembno. Vsi pa se strinjajo, da v tem obdobju v nobenem primeru ni izgubila statusa uslužbenke mesta Trier in torej lastnosti delavke. To je povzročilo, da se za zadevni spis uporablja člen 10(1)(b) Uredbe št. 574/72 in da postane Zvezna republika Nemčija prvenstveno pristojna država članica, kar ustreza predpostavki, na kateri temelji vprašanje za predhodno odločanje.

46.

Dodajam, da bi bilo nesmiselno, da se matere, ki je prekinila poklicno dejavnost med starševskim dopustom, ne šteje za delavko. ( 11 ) Da bi bila U. Wiering upravičena do Elterngeld v Nemčiji, mora prekiniti ali omejiti poklicne dejavnosti. ( 12 ) Če na primer U. Wiering prekine poklicne dejavnosti, bi se začel uporabljati člen 10(1)(a), Uredbe št. 574/72, ker ne bi bila več delavka. Zato bi Zvezna republika Nemčija izgubila status prvenstveno pristojne države članice in ji ne bi bilo treba več izplačati Elterngeld, vse pa bi se spremenilo, če bi U. Wiering še naprej opravljala delo s skrajšanim delovnim časom. ( 13 )

47.

Predložitveno sodišče s postavljenim vprašanjem sprašuje, ali je za izračun izravnalnega dodatka, ki ga morebiti mora izplačati pristojni organ države članice, v kateri je zaposlen eden od staršev (v zadevnem primeru Veliko vojvodstvo Luksemburg), v skladu s členi 1(u)(i), 4(1)(h), 12 in 76 Uredbe št. 1408/71 ter členom 10(b)(i) Uredbe št. 574/72 treba upoštevati vse dajatve, ki jih dobiva družina delavca migranta v državi prebivališča (v zadevnem spisu Elterngeld in Kindergeld, izplačan družini Wiering v Nemčiji), kot istovrstno družinsko dajatev.

48.

Glede na besedilo postavljenega vprašanja je treba najprej pojasniti z vidika Uredbe št. 1408/71 pojma prekrivanje in izravnalni dodatek v okviru družinskih dajatev.

49.

Člen 73 Uredbe št. 1408/71 določa, da je zaposlena ali samozaposlena oseba, za katero velja zakonodaja države članice, za svoje družinske člane, ki stalno prebivajo v drugi državi članici, upravičena do družinskih dajatev, ki jih predpisuje zakonodaja države zaposlitve, kot če bi ti stalno prebivali v tej državi. Namen te določbe je delavcem migrantom olajšati prejemanje družinskih dodatkov v državi članici zaposlitve, če se jim njihova družina ni pridružila. ( 14 )

50.

Če pa so za isto obdobje za istega člana družine določene družinske dajatve hkrati z zakonodajo države članice, na ozemlju katere člani družine stalno prebivajo, in zakonodajo države, v kateri je delavec migrant zaposlen, člena 12 in 76 Uredbe št. 1408/71 in člen 10 Uredbe št. 574/72 določajo podrobna pravila za določitev države članice, ki je prvenstveno pristojna za izplačilo družinskih dajatev, da se prepreči njihovo neutemeljeno prekrivanje.

51.

V skladu s ciljem preprečevanja neutemeljenega prekrivanja dajatev, navedenega v sedemindvajseti uvodni izjavi Uredbe št. 1408/71, člen 12 te uredbe z naslovom „Preprečevanje seštevanja dajatev“ med drugim v prvem odstavku določa, da Uredba „ne daje niti ne ohranja pravice do več dajatev iste vrste za isto dobo obveznega zavarovanja“ ( 15 ).

52.

Ker je člen 12 Uredbe št. 1408/71 vključen v naslov I s splošnimi določbami, se načela, ki jih določa ta določba, uporabljajo za prednostna pravila v primeru prekrivanja upravičenosti do družinskih dajatev ali družinskih dodatkov, ki so določeni v členu 76 te uredbe ( 16 ) in členu 10 Uredbe št. 574/72 ( 17 ).

53.

Vendar pa je Sodišče v sodbi v zadevi Ferraioli ( 18 ) opozorilo, da cilj Pogodb o vzpostavitvi prostega pretoka delavcev vpliva na razlago določb Uredbe št. 1408/71 in da člena 76 te uredbe ni mogoče razlagati tako, da bi se z zamenjavo dajatev, pridobljenih v državi članici, z dajatvami druge države članice odvzela upravičenost do ugodnejših dajatev. Sodišče meni, da načela, po katerih se zgleduje Uredba št. 1408/71, zahtevajo, da če je znesek dajatev, ki jih zagotovi država članica stalnega prebivališča, nižji od zneska dajatev, ki jih zagotovi druga država dolžnica, delavec obdrži pravico do višjega zneska in ima pravico do prejemanja dodatka v breme socialnega zavoda zadnje države, ki je enak razliki med obema zneskoma. ( 19 )

54.

Zakonodajalec Unije je oblikoval postopke za izvajanje pravil preprečevanja prekrivanja družinskih dajatev, ki zlasti določajo izmenjavo informacij med nosilci držav članic stalnega prebivališča in zaposlitve za primerjavo zadevnih dajatev in njihovih zneskov, da bi se lahko določil morebitni izravnalni dodatek. ( 20 )

55.

Ker člen 12 Uredbe št. 1408/71 določa, da le pravica do več dajatev iste vrste za isto obdobje zavarovanja ( 21 ) pomeni neutemeljeno prekrivanje, je treba za določitev pravice do izplačila izravnalnega dodatka v obravnavani zadevi najprej preveriti vrsto zadevnih dajatev.

56.

Povedano drugače, primerljive so le družinske dajatve iste vrste in ne smejo se prekrivati. Vendar pa ima upravičenec pravico do višjega zneska obeh dajatev, zato se mu izplača izravnalni dodatek, če je znesek, ki ga dodeli prvenstveno pristojna država članica, nižji od tega zneska.

57.

Menim, da iz ustaljene sodne prakse na tem področju izhaja, da je treba pri vrsti dajatev za namene zlasti uporabe člena 12(1) Uredbe št. 1408/71 nujno preučiti dva dela, in sicer prvega, povezanega z določitvijo ciljev in značilnosti dajatev, in drugega, povezanega z ugotovitvijo upravičencev do teh dajatev.

58.

Sodišče je v sodbi v zadevi Knoch ( 22 ) razsodilo, da je treba neodvisno od posebnosti različnih nacionalnih zakonodaj šteti, da so dajatve, da bi bile opredeljene kot dajatve socialne varnosti, iste vrste, če so njihovi predmet in cilj ter tudi osnova za izračun in pogoji za njihovo dodelitev enaki. Nasprotno pa popolnoma formalne značilnosti ne morejo biti upoštevne za razlikovanje dajatev.

59.

Vendar Sodišče dodaja, da bi zaradi številnih razlik med nacionalnimi sistemi socialne varnosti zahteva po popolni enakosti pri osnovi za izračun ali pogojih za dodelitev povzročila, da bi bila uporaba prepovedi prekrivanja iz člena 12 bistveno manjša. Tak učinek bi bil v nasprotju s ciljem te prepovedi, ki je preprečiti neutemeljeno prekrivanje socialnih dajatev. ( 23 )

60.

Poleg tega je Sodišče v zadevi Dammer ( 24 ) menilo, da iz besedila člena 12(1) Uredbe št. 1408/71 izhaja, da so se družinske dajatve prekrivale, ker sta bili do njih upravičeni različni osebi, v zadevnem primeru oba od staršev v korist istega otroka. Iz duha določb Uredbe št. 1408/71, ki urejajo prekrivanje družinskih dajatev, ter rešitev, ki so predvidene v primeru prekrivanja, je tudi razvidno, da je namen člena 12 preprečiti, da bi bila lahko neposredni upravičenec do družinskih dajatev, to je delavec, in posredni upravičenec, to je član njegove družine, hkrati upravičena do dveh dajatev iste vrste. ( 25 )

61.

Opozoriti je treba, da bi v obravnavani zadevi izravnalni dodatek moralo izplačati Veliko vojvodstvo Luksemburg, le če so tam veljavne družinske dajatve višje od dajatev, izplačanih v Nemčiji. Zato je odločilno, ali je Elterngeld dajatev iste vrste kot luksemburški družinski dodatki, glede na to, da ni sporno, da so luksemburški družinski dodatki iste vrste kot Kindergeld.

62.

Namen Kindergeld, ki je podrobno opisan v točki 22 in naslednjih, je „zagotavljati minimalni življenjski standard otroku“, ne da bi se upoštevali dohodki ali premoženje družinskih članov ter morebitna poklicna dejavnost staršev. V nekaterih primerih se lahko Kindergeld dodeli otroku.

63.

Iz navedenega izhaja, da je namen Kindergeld, da starši krijejo stroške za potrebe otroka, končni upravičenec dodatka pa je otrok, ne starši. Kindergeld je nesporno dajatev iste vrste kot luksemburški družinski dodatki, podrobno opisani v točkah od 13 do 15 zgoraj. Ta storitev je odvisna le od obstoja otroka, ker je nacionalni zakonodajalec otrokom priznal osebno pravico do te dajatve.

64.

Kar zadeva Elterngeld, je treba v uvodu opozoriti, da v obravnavani zadevi niti stranke v postopku v glavni stvari niti Komisija ne izpodbijajo opredelitve dajatve kot „družinske dajatve“ v smislu člena 4(1)(h) Uredbe št. 1408/71. S tem se strinjam. Iz odgovorov na zahteve za pojasnilo, poslanih predložitvenemu sodišču in nemški vladi, namreč jasno izhaja, da se ta dajatev samodejno dodeli osebam, ki izpolnjujejo nekatera objektivna merila, brez vsakršne individualne ali diskrecijske presoje osebnih potreb, in da se jasno nanaša na eno od tveganj, naštetih v členu 4(1) Uredbe št. 1408/71, ker je njen namen pomagati zavarovancem z družinskimi obveznostmi, tako da skupnost sodeluje pri kritju teh stroškov. ( 26 )

65.

Poleg tega je Sodišče v sodbi Kuusijärvi ( 27 ) razsodilo, da je treba obravnavati kot družinsko dajatev v smislu členov 1(u)(i) in 4(1)(h) Uredbe št. 1408/71 dajatev, katere namen je enemu od staršev omogočiti, da se posveti vzgoji majhnega otroka, in da je bila ta dajatev natančneje določena za kritje stroškov vzgoje otroka, drugih stroškov oskrbe in vzgoje otroka in po potrebi za omilitev finančne izgube, nastale zaradi opustitve dohodka iz opravljanja poklicne dejavnosti.

66.

Vseeno menim, da se Elterngeld z več vidikov jasno razlikuje od luksemburških družinskih dodatkov, kar zadeva na eni strani njune cilje in značilnosti in na drugi strani njune upravičence, in čeprav je mogoče oba opredeliti kot „družinske dajatve“ v smislu člena 4(1)(h) Uredbe št. 1408/71, nista „iste vrste“ v smislu člena 12 te uredbe.

67.

Iz odgovora nemške vlade na zahtevo za pojasnilo namreč izhaja, da je namen Elterngeld, prvič, pomagati družinam, da ohranjajo preživetvene pogoje, če se starši prednostno posvečajo svojim otrokom, in drugič, pomagati staršem zlasti na začetku, ko se jim rodi otrok, z omogočanjem, da v tem času sami skrbijo zanj, kar pomeni, da začasno v celoti ali delno opustijo poklicno dejavnost. Če eden od staršev, ki skrbi za otroka, prekine ali zmanjša poklicno dejavnost, je glede na svoje osebne dohodke upravičen do nadomestila za izgubo dohodkov v prvem letu starosti otroka in do pomoči, namenjene ohranjanju preživetvenih pogojev družine.

68.

Nemška vlada meni, da je poleg tega namen Elterngeld prispevati, da se staršem omogoči boljše dolgoročno zagotavljanje ekonomskih razmer njihovega obstoja. Preprečil naj bi končne izgube, ki bi lahko povzročile odvisnost od državnih dajatev, zagotovil svobodo izbire med družino in zaposlitvijo ter spodbujal ekonomsko neodvisnost.

69.

Iz navedenega izhaja, da če eden od staršev, kot je U. Wiering, uslužbenka mesta Trier, skrbi za svojega otroka, namesto da bi opravljal poklicno dejavnost, mu Elterngeld delno nadomesti izgubo dohodka, ki ga je utrpel, zaradi česar je ta dajatev nadomestni dohodek.

70.

Ta vidik nadomestnega dohodka je še okrepljen z dejstvom, da Elterngeld praviloma znaša 67 % prejšnje plače in da je najvišji mesečni znesek 1800 EUR.

71.

Poleg tega ne glede na dejstvo, da so nekatera merila dodelitve Elterngeld očitno vezana na otroka, na primer njegov obstoj ali njegovo starost ( 28 ), menim, da iz njegovih ciljev in značilnosti nedvoumno izhaja, da je upravičenec do Elterngeld tisti od staršev, ki skrbi za otroka, ne otrok. Poleg 300 EUR, ki se dodelijo, tudi če eden od staršev prej ni opravljal nobene poklicne dejavnosti – vendar pod pogojem, da v obdobju, ko mu je dodeljen ta minimalni pavšal, ne opravlja nobene dejavnosti s polnim delovnim časom ( 29 ) – je torej očitna prevlada povezave na eni strani med opravljanjem poklicne dejavnosti in dohodki, ki jih prinaša, ter na drugi strani Elterngeld. ( 30 )

72.

Iz tega izhaja, da Elterngeld, dodeljen U. Wiering med starševskim dopustom, ni iste vrste kot luksemburški družinski dodatki in se ne sme upoštevati pri izračunu izravnalnega dodatka, ki ga je morebiti treba izplačati v zvezi z otrokoma M. in U. Wiering, če je nemški Kindergeld nižji od navedenih dodatkov.

73.

Če naj bi se izravnalni dohodek, ki ga navaja predložitveno sodišče, upošteval kot morebitni dodatek glede na dve družinski dajatvi, ki veljata v Luksemburgu, in sicer družinske dodatke in dodatek za šolanje, bi se bilo poleg tega treba vprašati, ali je treba Elterngeld šteti za družinsko dajatev iste vrste, kot je luksemburški dodatek za šolanje.

74.

Opozarjam, da zakonca Wiering nista zaprosila za ta dodatek za šolanje, ki ga je CNPF samodejno vključila v izračun, in da obstajajo resni dvomi o tem, ali bi bila lahko M. in U. Wiering do njega upravičena. ( 31 )

75.

S pridržkom preveritve predložitvenega sodišča je namen dodatka za šolanje, določenega v členu 299(1) luksemburškega zakonika o socialni varnosti, podobno kot Elterngeld, vsaj delno nadomestiti izgubo dohodka tistega od staršev, ki se v gospodinjstvu večinoma posveča vzgoji svojih otrok in ne opravlja poklicne dejavnosti oziroma ne prejema nadomestnega dohodka. Samo oseba z družinskim dohodkom pod določenim zneskom, ki opravlja poklicno dejavnost ali prejema nadomestni dohodek, lahko z odstopanjem od načela iz prvega odstavka zaprosi za dodatek za šolanje. ( 32 ) V členu 299(3) je določeno, da je lahko oseba upravičena do polovice dodatka za šolanje, če v bistvu opravlja poklicno dejavnost s skrajšanim delovnim časom in v gospodinjstvu večinoma skrbi za vzgojo otrok, ki časovno traja enako kot najmanj polovični običajni delovni čas, kar potrjuje povezavo luksemburškega dodatka za šolanje z nadomestilom za izgubo dohodka iz poklicne dejavnosti ali nadomestnega dohodka.

76.

Torej je treba glede na cilje, značilnostih in morebitne upravičence luksemburški dodatek za šolanje in Elterngeld šteti za družinski dajatvi iste vrste.

77.

Glede na navedeno se pri izračunu morebitnega izravnalnega dodatka, ki bi ga moralo Veliko vojvodstvo Luksemburg izplačati na podlagi družinskih dodatkov, do katerih sta upravičena otroka M. in U. Wiering, Elterngeld ne sme upoštevati.

78.

Če pa gre, nasprotno, za vprašanje upravičenosti do izravnalnega dodatka, ki ga mora Veliko vodstvo Luksemburg morebiti izplačati iz naslova družinskih dodatkov in dodatka za šolanje, je treba razlikovati, in sicer je pri izračunu izravnalnega dohodka, ki ga je morebiti treba izplačati iz naslova luksemburških družinskih dodatkov, pri primerjavi treba upoštevati le nemški Kindergeld, pri izračunu morebitnega izravnalnega dodatka iz naslova dodatka za šolanje pa je pri primerjavi treba upoštevati le Elterngeld.

79.

Glede na zgoraj navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanje Cour de cassation za predhodno odločanje odgovori:

Člene 4(1)(h), 12, 73 in 76 Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, v različici po spremembi in posodobitvi z Uredbo Sveta (ES) št. 118/97 z dne 2. decembra 1996, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1992/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006, in člen 10 Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72 z dne 21. marca 1972 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 je treba razlagati tako, da družinska dajatev, kot je Elterngeld po nemški zakonodaji, ni iste vrste, kot je Kindergeld po isti zakonodaji ali družinski dodatki, kot so dodatki po luksemburški zakonodaji, zato se zato ne sme upoštevati pri izračunu izravnalnega dodatka k družinskim dodatkom, ki ga je morebiti treba plačati za otroke delavca migranta.