7.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/6

—

Pritožba Affija Pascala N'Guessana naj se razglasi za dopustno;

—

sklep z dne 13. julija 2011 v zadevi T-352/11, s katerim je bila tožba razglašena za nedopustno, naj se razglasi na ničnega;

—

tožba naj se vrne Splošnemu sodišču, da bo lahko pritožnik uveljavljal svoje pravice;

—

Svetu Evropske unije naj se na podlagi členov 69 in 73 Poslovnika Sodišča naloži plačilo stroškov.

—

Višja sila zaradi vojne, ki je prekinila tek zastaranja. Dogodki, ki jim je bil pritožnik izpostavljen v Slonokoščeni obali od novembra 2010, naj bi bili v smislu člena 45 Statuta Sodišča Evropske unije primer višje sile zaradi vojnega stanja, ki je povzročilo pretrganje zastaralnih rokov v zvezi z akti, ki jih je proti njemu sprejel Svet.

—

Zadevni primer višje sile zaradi vojne naj bi pritožniku onemogočil svobodno izvrševanje njegove pravice do pravnega sredstva zoper akte, s katerimi so očitno kršene temeljne pravice.

—

Temeljne pravice in svoboščine naj bi prevladale nad načelom pravne varnosti. Splošno sodišče naj bi s tem, da se je za razglasitev nedopustnosti pritožnikove tožbe sklicevalo na načelo pravne varnosti, kršilo temeljno pravico dostopa do sodišča in pravico do obrambe. Pritožnik naj bi bil tako prikrajšan za pravico do izjave pred pristojnim sodiščem.

—

Nemožnost uporabe roka zaradi oddaljenosti in roka za vložitev tožbe v primeru vojne. Rok zaradi oddaljenosti in rok za vložitev tožbe naj se ne bi mogla uporabiti proti naslovniku, ki živi v državi, v kateri divja vojna. Take roke naj bi bilo mogoče uporabljati samo v miru in na evropskem kontinentu. Pritožnik pa je na drugi celini in zato sta z dosledno uporabo člena 102 Poslovnika Splošnega sodišča za obravnavani primer vsekakor kršena člen 6(1) Evropske konvencije o človekovih pravicah in člen 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

—

Prevlada člena 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Člen 102 Poslovnika Splošnega sodišča naj bi razveljavil dolžnost obveščanja, kot je določena s Pogodbo o delovanju Evropske unije, ki določa, da začne rok za vložitev tožbe teči od uradnega obvestila ali objave akta ali od takrat, ko je tožeča stranka zanj izvedela. Zato naj bi člen 102 Poslovnika Splošnega sodišča postavil pod vprašaj pravice, ki so določene in zavarovanje s Pogodbo, ki ima večjo pravno veljavo in ki zavezuje institucije, ki so sestavni členi Evropske unije. Ker pritožnik ni bil uradno obveščen o izpodbijanih aktih, s čimer je bil krščen člen 265, peti odstavek, Pogodbe o delovanju Evropske unije, rok za vložitev tožbe ni mogel začeti teči do trenutka, ko je izvedel za akte, ki so bili sprejeti proti njemu.

—

Huda kršitev temeljnih pravic in svoboščin. Načelo pravne varnosti, kakor ga je navedlo Splošno sodišče, naj bi resno postavilo pod vprašaj pravno varnost kot celoto, saj bi se za posameznike, ki živijo izven Evropske unije in v državi, v kateri poteka vojna, lahko uporabile sankcije, zoper katere ne bi mogli učinkovito izvrševati svoje pravice do pravnega sredstva, saj s sankcijo ne bi bili seznanjeni.

—

Pritožnik podredno predlaga razglasitev ničnosti aktov, ki jih je proti njemu sprejel Svet, zaradi resnosti kršitve temeljnih pravic in svoboščin. Ker naj bi izpodbijani akti kršili temeljne pravice, varovane z različnimi mednarodnimi pogodbami, bi moralo Sodišče navedene akte razveljaviti, če njihova protizakonitost ni v skladu z ustaljenim evropskim redom ali zato, ker ne bi smel začeti teči rok za vložitev tožbe zaradi resnosti kršitve zavarovanih temeljnih svoboščin in pravic.