7.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/3

—

Tožba, ki jo je vložil G. Katinan Justin Koné, naj se razglasi za dopustno;

—

sklep v zadevi T-349/11 z dne 13. julija 2011, s katerim je bila ugotovljena nedopustnost tožbe, naj se razveljavi;

—

zadeva naj se vrne Splošnemu sodišču, da bo pritožnik lahko uveljavljal svoje pravice;

—

Svetu Evropske unije naj se na podlagi členov 69 in 73 Poslovnika Sodišča naloži plačilo stroškov.

—

Višjo silo zaradi vojne, ki povzroči pretrganje teka prekluzivnih rokov. Dogodki, ki je pritožnik doživel od meseca novembra 2010 v Slonokoščeni obali, pomenijo višjo silo v smislu člena 45 Statuta Sodišča Evropske unije, ker vojno stanje povzroči, da se prekluzivni roki za akte, ki jih je zoper njega sprejel Svet, pretrgajo.

—

Obstoječo višjo silo, ker pritožnik zaradi vojne ne more neomejeno izvrševati pravice do vložitve tožbe zoper akte, s katerimi so očitno kršene temeljne pravice.

—

Temeljne pravice in svoboščine prevladajo nad načelom pravne varnosti. Splošno sodišče je, ker se je za razglasitev nedopustnosti zahtevka pritožnika sklicevalo na načelo pravne varnosti, kršilo temeljno pravico dostopa do sodišča in pravico do obrambe. Pritožniku je bila tako vzeta pravica do izjave pred pristojnim sodiščem.

—

Nedovoljenost določitve roka zaradi oddaljenosti in roka za vložitev tožbe v primeru vojne. Roka zaradi oddaljenosti in roka za vložitev tožbe ni mogoče določiti naslovniku, ki prebiva v državi, v kateri poteka vojna. Taki roki se uporabljajo le v času miru in na evropski celini. Pritožnik prebiva na drugi celini, zaradi česar stroga uporaba člena 102 Poslovnika Splošnega sodišča v tem primeru nedvomno pomeni kršitev člena 6(1) Evropske Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in člena 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

—

Prevlado člena 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Člen 102 Poslovnika Splošnega sodišča izključuje spoštovanje kakršnekoli obveznosti obvestitve iz Pogodbe o delovanju Evropske unije, v kateri je določeno, da rok za vložitev tožbe začne teči od objave akta ali od obvestitve tožnika o njem, ali pa od dneva, ko je ta zanj izvedel. Člen 102 Poslovnika ne določa obveznosti obvestitve in ne upošteva dneva, ko je pritožnik dejansko izvedel za akt, s čimer omejuje besedilo in smisel člena 263 PDEU. Člen 102 zaradi tega postavlja pod vprašaj pravice, določene in varovane s Pogodbo, ki ima višjo pravno veljavo in ki jo institucije Evropske unije morajo spoštovati. Zato – ker pritožnik o izpodbijanih aktih ni bil obveščen, kar pomeni kršitev člena 263(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije – bi rok za vložitev tožbe moral začeti teči šele od takrat, ko je izvedel za akte, sprejete zoper njega.

—

Resno kršitev temeljnih pravic in svoboščin. Načelo pravne varnosti, kot se je nanj sklicevalo Splošno sodišče, resno ogroža splošno pravno varnost, ker so naslovnikom, ki prebivajo zunaj Evropske unije in v državi v vojni, naložene sankcije, zoper katere ne morejo učinkovito uveljavljati svojih pravic do vložitve tožbe, ker o sankciji niso obveščeni.

—

Pritožnik podredno predlaga, naj se akti, ki jih je zoper njega sprejel Svet, zaradi resnosti kršitve temeljnih pravic in svoboščin razglasijo za nične. Ker so z izpodbijanimi akti kršene temeljne svoboščine, varovane z različnimi mednarodnimi pogodbami, mora Sodišče te akte razglasiti za nične, ker je njihova nezakonitost v nasprotju z veljavnim evropskim pravnim redom in ker zaradi resnosti kršitve varovanih temeljnih pravic in svoboščin ne bi smel biti naložen noben rok za vložitev tožbe.