22.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 311/27

—

Razveljavi naj se sodba Splošnega sodišča (šesti razširjeni senat) z dne 16. junija 2011, o kateri je bila Komisija obveščena 20. junija 2011;

—

zadeva naj se vrne Splošnemu sodišču v novo odločanje;

—

pridrži naj se odločitev o stroških na dveh stopnjah;

—

če bo sodišče menilo, da lahko vsebinsko odloči, naj zavrne tožbo, ki je bila vložena na prvi stopnji, in družbi Edison SpA naloži plačilo stroškov na dveh stopnjah.

(i)

Splošno sodišče naj bi kršilo člen 253 ES v povezavi s členom 81 ES, ker je nepravilno določilo predmet in obseg obveznosti obrazložitve glede pripisa odgovornosti družbi, ki ima v lasti 100 % delnic družbe, ki neposredno sodeluje pri kršitvi, za kršitev člena 81 ES, ki temelji na domnevi, ki jo je treba ovreči. Splošno sodišče naj zlasti ne bi upoštevalo zadevnih okoliščin in pravnih pravil, ki urejajo področje, predvsem dokaznega bremena, ki je naloženo pritožnici. Komisiji je nepravilno naložilo obveznost obrazložitve trditev, ki „niso nepomembne“, ne da bi zahtevalo, kot bi moralo, da bi bile te trditve primerne za ovrženje domneve odgovornosti matične družbe.

(ii)

Podredno, Splošno sodišče naj bi kršilo člena 230 in 253 ES, ker je sklenilo, da je odločba nezadostno obrazložena. Po eni strani naj bi napačno uporabilo pravo pri razlagi izpodbijane odločbe, tako da ni preučilo nekaterih upoštevnih delov. Po drugi strani naj bi pomešalo vprašanja obrazložitve in vsebinska vprašanja s tem, da ni upoštevalo pojasnil, podanih v izpodbijani odločbi, tako da je razsodilo, da je Komisija kršila pravice obrambe tožeče stranke in da ta pojasnila niso bila prepričljiva.

(iii)

Splošno sodišče naj bi kršilo člena 230 in 253 ES skupaj z načeli prava Unije v zvezi s pravico do obrambe in do izjave pred sodišči Unije. Nepravilno naj bi namreč štelo, da Komisija ni mogla navajati utemeljitev, ki niso bile navedene v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah ali ki niso vsebovane v odločbi v odgovor na trditve tožeče stranke, s katerimi se je izpodbijala domneva odgovornosti matične družbe. Do tega naj bi zlasti prišlo, kadar, kot naj bi bilo v tem primeru, gre za dokumente, na katere se je sklicevala tožeča stranka ali za katere je vedela, in ni mogla spregledati nevarnosti, da bi jih Komisija upoštevala kot dokaz proti njej, ali kadar je lahko iz obravnavane dokumentacije razumno sklepala, kakšne sklepe je Komisija nameravala izpeljati iz njih.

(iv)

Splošno sodišče naj bi kršilo člene 230, 231 in 253 ES s tem, da je nepravilno menilo, da je moralo razveljaviti izpodbijano odločbo zaradi pomanjkljive obrazložitve, čeprav je bila v njej sprejeta rešitev vsebinsko pravilna.