Pritožba, ki jo je Internationaler Hilfsfonds e.V. vložilo 29. aprila 2011 zoper sklep Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 24. marca 2011 v zadevi T-36/10, Internationaler Hilfsfonds e.V. proti Komisiji

(Zadeva C-208/11 P)

2011/C 211/27

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnica: Internationaler Hilfsfonds e.V. (zastopnik: H. Kaltenecker, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska Komisija, Kraljevina Danska

Predloga

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica je nevladna organizacija nemškega prava, ki opravlja dejavnosti na humanitarnem področju. Spor se nanaša na pogodbo „LIEN 97-2011“, ki jo je pritožnica sklenila s Komisijo v zvezi s sofinanciranjem projekta zdravstvene pomoči v Kazahstanu. Komisija je oktobra 1999 enostransko – in po mnenju pritožnice neupravičeno – odstopila od pogodbe in projekta.

Pritožnica skuša vse od odpovedi pogodbe ugotoviti, zakaj se je Komisija odločila prekiniti projekt, ki je po mnenju pritožnice in po mnenju kazahstanske vlade pomemben in se je uspešno začel izvajati. Domneva, da gre za zlorabo uradnega položaja, zato je v več postopkih, ki jih je sprožila pri Evropskem varuhu človekovih pravic in pred sodišči Unije, skušala na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov (v nadaljevanju: Uredba št. 1049/2001) od Komisije pridobiti dovoljenje za dostop do vseh dokumentov v zvezi s tem. Komisija je zavrnila popoln dostop do teh dokumentov.

Pritožba se nanaša na sklep Splošnega sodišča, s katerim je bila ničnostna tožba, ki jo je pritožnica vložila zoper odločbo Komisije z dne 9. oktobra 2009, s katero ji je Komisija ponovno zavrnila dostop do vseh podatkov, zavržena kot nedopustna in s katerim je bilo pritožnici naloženo plačilo stroškov postopka. Pritožnica Splošnemu sodišču očita, da je narobe izračunalo in razlagalo rok za vložitev tožbe.

Pritožnica Splošnemu sodišču zlasti očita, da ni upoštevalo, da se njena tožba nanaša na odločbo Komisije, ki se izda na podlagi dvofaznega postopka, določenega z Uredbo št. 1049/2001. Pritožnica naj sploh ne bi bila v takem procesno pravnem položaju, ki bi ji omogočal, da tožbo vloži pred napovedanim odgovorom Komisije na njeno potrdilno prošnjo z dne 15. oktobra 2009, s katero je prosila, da se odgovor z dne 9. oktobra 2009 na njeno začetno prošnjo ponovno prouči. V zvezi s tem naj bi pritožnica ravnala v skladu s sodno prakso sodišč Unije. Rok za vložitev tožbe naj bi začel teči po prejemu odgovora na njeno potrdilno prošnjo, ki se na podlagi člena 8(3) Uredbe št. 1049/2001 šteje za zavrnilno, in sicer 2. decembra 2009. Rok za vložitev tožbe naj bi potekel 2. februarja 2010. Po mnenju pritožnice naj bi bila tožba vložena pravočasno. Pritožnica ne razume, kako je Splošno sodišče na podlagi napačne uporabe prava določilo, da je začel rok za vložitev tožbe teči 16. oktobra 2009 (datum vložitve njene potrdilne prošnje) in da se je iztekel 29. decembra 2009, ne da bi upoštevalo, da je odgovor z dne 9. oktobra 2009 (začasen odgovor na njeno začetno prošnjo) postal izpodbojen pravni akt šele na podlagi zavrnilnega odgovora na njeno potrdilno prošnjo.