This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62011CN0070
Case C-70/11: Action brought on 16 February 2011 — European Commission v Kingdom of Sweden
Zadeva C-70/11: Tožba, vložena 16. februarja 2011 – Evropska komisija proti Kraljevini Švedski
Zadeva C-70/11: Tožba, vložena 16. februarja 2011 – Evropska komisija proti Kraljevini Švedski
UL C 120, 16.4.2011, p. 6–6
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
16.4.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 120/6 |
Tožba, vložena 16. februarja 2011 – Evropska komisija proti Kraljevini Švedski
(Zadeva C-70/11)
2011/C 120/10
Jezik postopka: švedščina
Stranki
Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: J. Enegren in M. Owsiany-Hornung, zastopnika)
Tožena stranka: Kraljevina Švedska
Predloga tožeče stranke
|
— |
Ugotovi naj se, da Kraljevina Švedska s tem, da določa, da lahko podjetnik, če potrošnik uveljavlja pravico do odstopa od pogodbe, zahteva ne le, da potrošnik plača tisti del finančne storitve, ki je bil že opravljen, temveč lahko zahteva tudi plačilo razumnih stroškov za storitve, ki se nanašajo na čas, preden je podjetnik prejel potrošnikovo potrditev, da odstopa od pogodbe, ni izpolnila obveznosti iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/65/ES (1) z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo in o spremembi Direktive Sveta 90/619/EGS ter direktiv 97/7/ES in 98/27/ES, in |
|
— |
Kraljevini Švedski naj se naloži plačilo stroškov. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
V skladu z uvodno izjavo 13 Direktive države članice na področjih, ki jih ta direktiva usklajuje, ne bi smele sprejemati drugih določb kakor teh, ki jih določa ta direktiva, razen če sama to izrecno predvideva.
Iz člena 6(1) Direktive je razvidno, da morajo države članice zagotoviti, da lahko potrošnik v 14 koledarskih dneh odstopi od pogodbe, ne da bi moral plačati kazen ali navesti razlog.
Če potrošnik uresniči svojo pravico do odstopa od pogodbe, se lahko v skladu s členom 7(1) Direktive od njega zahteva le, da plača storitev, ki jo je ponudnik v skladu s pogodbo o prodaji, sklenjeno na daljavo, zanj dejansko opravil.
Iz drugega stavka poglavja 3, odstavek 11, zakona o prodaji na daljavo in od vrat do vrat (distans- och hemförsäljningslagen (2005:59)) je razvidno, da lahko podjetniki poleg plačila za dejansko opravljeno storitev zahtevajo tudi plačilo razumnih stroškov.
Švedska je torej v zakon, ki izvaja Direktivo, vnesla določbe, ki presegajo tisto, kar je glede potrošnikove pravice do odstopa od pogodbe določeno v členu 7(1) Direktive.
Glede na okoliščine se zdi, da Švedska ni prenesla člena 7(1) Direktive z vso jasnostjo in natančnostjo, kot ju zahteva Sodišče, da bi bilo zadoščeno zahtevi po pravni varnosti.
(1) UL L 271, str. 16.