—

za B. Soukupovo J. Tomášek, odvetnik,

—

za češko vlado M. Smolek, agent,

—

za poljsko vlado M. Szpunar, agent,

—

za Evropsko komisijo M. van Beek, G. von Rintelen in Z. Malůšková, agenti,

1

Predlog za izdajo predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 11 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 25, str. 391) ter načel enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije, ki sta splošni načeli prava Unije.

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med B. Soukupovo, kmetico, in Ministerstvo zemědělství (ministrstvo za kmetijstvo) v zvezi z zavrnitvijo prošnje B. Soukupove za sodelovanje v programu podpore ob predčasnem prenehanju dejavnosti kmetijskih podjetnikov.

3

Člen 3(1) Direktive Sveta z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti (79/7/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 215) določa:

„Ta direktiva se uporablja za:

[…]

[…]

4

Člen 7 te direktive določa:

„1.   Ta direktiva ne vpliva na pravice držav članic, da s področja njene uporabe izvzamejo:

[…]

2.   Države članice redno preučujejo zadeve, ki jih odstavek 1 izključuje, in se s tem glede na družbeni razvoj na zadevnem področju prepričajo, ali so opredeljene izjeme še upravičene.“

5

V uvodni izjavi 23 Uredbe št. 1257/1999 je navedeno, da bi bilo treba spodbujati predčasno upokojevanje v kmetijstvu, da bi se izboljšala vitalnost kmetijskih gospodarstev.

6

V skladu z uvodno izjavo 40 te uredbe bi bilo treba zlasti podpirati ukrepe za odpravljanje neenakosti in za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk.

7

Člen 2, enajsta alinea, navedene uredbe določa, da podpora za razvoj podeželja v zvezi s kmetijskimi dejavnostmi in njihovo preobrazbo lahko zadeva odpravljanje neenakosti in spodbujanje enakih možnosti moških in žensk, zlasti s podpiranjem projektov, za katere dajo pobudo in jih izvajajo ženske.

8

Poglavje IV Uredbe št. 1257/1999, naslovljeno „Predčasna upokojitev“, vsebuje člen 10(1), ki določa:

„Podpora za predčasno upokojitev v kmetijstvu prispeva k naslednjim ciljem:

9

Člen 11(1) navedene uredbe določa:

„Prenosnik kmetije:

10

Člen 12(2) te uredbe določa:

„Prejemanje podpore za predčasno upokojitev ne sme trajati več kakor skupno 15 let za prenosnika in 10 let za delavca na kmetiji. Podpora sme trajati največ do 75. rojstnega dne prenosnika in ne dlje kakor do normalne starosti za upokojitev delavca.

Če prenosnik prejema pokojnino države članice, se odobri podpora za predčasno upokojitev kot dodatek ob upoštevanju zneska nacionalne pokojnine.“

11

Češka republika je 26. januarja 2005 v skladu z Uredbo št. 1257/1999 sprejela vladno uredbo št. 69/2005 o določitvi pogojev za dodelitev subvencij v zvezi s predčasnim prenehanjem kmetijske dejavnosti kmetijskih podjetnikov (nařízení vlády č. 69/2005 Sb., o stanovení podmínek pro poskytování dotace v souvislosti s předčasným ukončením provozování zemědělské činnosti zemědělského podnikatele). V skladu s členom 1 te vladne uredbe je njen namen omogočiti dodeljevanje subvencij v okviru programa podpore predčasnega prenehanja kmetijske dejavnosti kmetijskih podjetnikov.

12

V členu 3(1)(b) navedene vladne uredbe je za udeležbo v tem programu določen pogoj, da je vlagatelj na dan vložitve vloge star najmanj 55 let in ni dopolnil starosti, potrebne za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

13

Člen 32(1) in (2) zakona št. 155/1995 o pokojninskem zavarovanju (zákon č. 155/1995 Sb., o důchodovém pojištění) v različici, ki se uporablja v postopku v glavni stvari, na katerega se sklicuje navedeni člen 3(1)(b), je določal:

„(1)   Upokojitvena starost znaša:

(2)   Za zavarovance, ki starosti iz odstavka 1 dosežejo v obdobju od 1. januarja 1996 do 31. decembra 2012, se upokojitvena starost določi tako, da se mesecu, v katerem je zavarovanec dosegel to starost, doda za moške 2 meseca in za ženske 4 mesece za vsako začeto koledarsko leto od 31. decembra 1995 do dneva, ko je bila dosežena starost iz odstavka 1, za upokojitveno starost pa se šteje starost, dosežena v tako določenem mesecu, in sicer na dan, ki se po svoji številki ujema z dnem rojstva zavarovanca; če tako določen mesec ne vsebuje tega dneva, pa se za upokojitveno starost šteje starost, dosežena na zadnji dan tako določenega meseca.“

14

B. Soukupová je kmetica, ki se je rodila 24. januarja 1947 in je vzgojila dva otroka. 24. maja 2004 je dosegla starost, na podlagi katere je v skladu s členom 32(1) in (2) zakona št. 155/1995 pridobila pravico do starostne pokojnine.

15

B. Soukupová je 3. oktobra 2006 pri državnem kmetijskem intervencijskem skladu vložila prošnjo za sodelovanje v programu podpore predčasnega prenehanja kmetijske dejavnosti kmetijskih podjetnikov.

16

Ta prošnja je bila z odločbo z dne 20. decembra 2006 v skladu s členom 3(1)(b) vladne uredbe št. 69/2005 zavrnjena, saj je B. Soukupová ob vložitvi te prošnje dosegla starost, potrebno za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

17

B. Soukupová je zoper to odločbo vložila pritožbo pri Ministerstvo zemědělství, ki jo je to zavrnilo z odločbo z dne 12. aprila 2007.

18

B. Soukupová je zoper zadnjenavedeno odločbo vložila tožbo pri Městský soud v Praze (mestno sodišče v Pragi). V tožbi je navedla, da je člen 3(1)(b) vladne uredbe št. 69/2005 v nasprotju s členom 11(1), druga alinea, Uredbe št. 1257/1999, saj zadnja uredba zadeva „normalno starost za upokojitev“, medtem ko se navedena vladna uredba nanaša na „starost, potrebno za pridobitev pravice do starostne pokojnine“. B. Soukupová je trdila, da je pogoj iz navedenega člena 3 diskriminatoren, saj je v njem starost, potrebna za pridobitev pravice do starostne pokojnine, določena različno za moške in za ženske, poleg tega pa je za ženske odvisna od števila otrok, ki so jih vzgojile, in prosila za razlago pojma „normalna starost za upokojitev“ v smislu navedene uredbe, ki naj ne bi bil diskriminatoren do nekaterih prosilcev. Tako je navedla, da imajo na podlagi čeških predpisov ženske, ki so vzgojile več otrok, dejansko krajši rok za vložitev prošnje za sodelovanje v navedenem programu predčasnega prenehanja kot moški ali ženske, ki so vzgojile manj otrok.

19

Městský soud v Praze je s sodbo z dne 30. aprila 2009 razveljavilo navedeno odločbo Ministerstvo zemědělství in navedlo, da glede dostopa do kmetijskih subvencij ni nobenega upravičenega razloga za razlikovanje med kmetom in kmetico. Zato je zavrnilo vsakršno razlago, na podlagi katere bi lahko nastale neupravičene razlike pri obravnavi prosilcev. Poleg tega je presodilo, da je treba šteti, da zgornja starostna meja za sodelovanje v programu podpore predčasnega prenehanja kmetijske dejavnosti kmetijskih podjetnikov pomeni normalno starost za upokojitev, določeno na enak način za vse prosilce.

20

Ministerstvo zemědělství je zoper to sodbo vložilo pritožbo pri Nejvyšší správní soud (vrhovno upravno sodišče). V pritožbi je zatrjevalo, da Uredba št. 1257/1999 natančno določa le spodnjo starostno mejo prosilcev. Navedlo je, da imata pojma „normalna starost za upokojitev“ v smislu člena 11(1), druga alinea, te uredbe in „upokojitvena starost“ v smislu člena 32 zakona št. 155/1995 podoben pomen. Navedeno ministrstvo je trdilo, da se je, da bi normalno starost za upokojitev v smislu tega člena 11 določilo natančno in objektivno, odločilo, da bo to starost v notranjem pravnem redu opredelilo na podlagi navedenega člena 32. Navedlo je tudi, da je bila enaka metoda za določitev upokojitvene starosti določena v programskem dokumentu, naslovljenem „Horizontalni načrt razvoja podeželja Češke republike za obdobje 2004–2006“, ki sta ga odobrila tako vlada te države članice z odločbo št. 671 z dne 9. julija 2003 kot tudi Evropska komisija z Odločbo 2004 CZ 06G DO 001 z dne 3. septembra 2004.

21

Nejvyšší správní soud, ki je dvomilo o pravici B. Soukupove do sodelovanja v programu podpore v zvezi s predčasnim prenehanjem dejavnosti kmetijskih podjetnikov, določenem v vladni uredbi št. 69/2005, in je v zvezi s tem menilo, da je treba pridobiti odgovor tako na vprašanje razlage pojma „normalna starost za upokojitev“ iz člena 11(1), druga alinea, Uredbe št. 1257/1999 kot tudi na vprašanje, ali je na podlagi prava Unije pri presoji prošnje za sodelovanje v tem programu dovoljeno razlikovati med prosilci glede na njihov spol in število otrok, ki so jih vzgojili, je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

22

Predložitveno sodišče s prvim in drugim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je v skladu s pravom Unije in njegovima splošnima načeloma enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije, da se na podlagi določb nacionalnega pokojninskega sistema zadevne države članice v zvezi s starostjo, potrebno za pridobitev pravice do starostne pokojnine, „normalna starost za upokojitev“ v smislu člena 11(1), druga alinea, Uredbe št. 1257/1999 določi različno glede na spol prosilca za podporo za predčasno upokojitev v kmetijstvu, in kar zadeva prosilke, glede na število otrok, ki jih je prosilka vzgojila.

23

V zvezi s tem je treba najprej navesti, kot je razvidno iz člena 10(1) Uredbe št. 1257/1999, da je cilj sistema podpore za predčasno upokojitev v kmetijstvu v smislu te uredbe med drugim zagotoviti dohodek starejšim kmetom, ki se odločijo prenehati opravljati kmetijsko dejavnost, in spodbujati zamenjavo teh starejših kmetov s kmeti, ki po potrebi lahko izboljšajo sposobnost gospodarskega preživetja kmetijskih gospodarstev, ki ostanejo. Zadnjenavedeni cilj je naveden tudi v uvodni izjavi 23 te uredbe.

24

Ta podpora za predčasno upokojitev torej pomeni gospodarsko spodbujanje, katerega namen je spodbuditi starejše kmete, da svojo kmetijsko dejavnost dokončno prenehajo opravljati prej, kot bi to storili v običajnih okoliščinah, in tako poenostaviti strukturno spremembo kmetijskega sektorja, da bi se bolje zagotovila sposobnost preživetja kmetijskih gospodarstev.

25

Tako je treba ugotoviti, kot je navedel generalni pravobranilec v točki 47 sklepnih predlogov, da je podpora za predčasno upokojitev v kmetijstvu, določena v Uredbi št. 1257/1999, ukrep skupne kmetijske politike, ki ga financira Evropski kmetijski usmerjevalni in varstveni sklad (EKUJS) in katerega namen je zagotoviti sposobnost preživetja kmetijskih gospodarstev, ne pa socialnovarstvena dajatev s področja uporabe Direktive 79/7.

26

Čeprav v teh okoliščinah določitev „normalne starosti za upokojitev“ v smislu člena 11(1), druga alinea, Uredbe št. 1257/1999 res spada v pristojnost držav članic, saj ta ni usklajena s pravom Unije, pa se pri uporabi te uredbe te države ne morejo sklicevati na različno obravnavanje, ki ga na podlagi člena 7(1) Direktive 79/7 lahko ohranijo glede določanja upokojitvene starosti na področju socialne varnosti. Ne more se šteti, da je zakonodajalec Unije s to uporabo neusklajenega pojma pooblastil navedene države, da ob izvajanju navedene uredbe sprejmejo ukrepe, ki bi kršili splošna načela prava Unije, kot so temeljne pravice (glej v tem smislu sodbo z dne 27. junija 2006 v zadevi Parlament proti Svetu, C-540/03, ZOdl., str. I-5769, točki 22 in 23).

27

Poleg tega je treba navesti, da je v uvodni izjavi 40 Uredbe št. 1257/1999 priporočeno, da se podpirajo ukrepi za odpravljanje neenakosti in spodbujajo enake možnosti moških in žensk. V členu 2, enajsta alinea, te uredbe je določeno tudi, da podpora za razvoj podeželja lahko zadeva odpravljanje neenakosti in spodbujanje enakih možnosti moških in žensk. Iz teh določb je torej razvidno, da je v okviru podpore za predčasno upokojevanje v kmetijstvu, dodeljene na podlagi te uredbe, treba zagotoviti enako obravnavanje moških in žensk ter tako prepovedati vsakršno diskriminacijo na podlagi spola.

28

Zato so države članice pri izvajanju Uredbe št. 1257/1999 na podlagi člena 51(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah zavezane spoštovati načeli enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije, določeni v členih 20, 21(1) in 23 navedene listine.

29

V skladu z ustaljeno sodno prakso načeli enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije zahtevata, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je taka obravnava objektivno utemeljena (glej zlasti sodbe z dne 17. julija 1997 v zadevi National Farmers’ Union in drugi, C-354/95, Recueil, str. I-4559, točka 61; z dne 11. novembra 2010 v zadevi Grootes, C-152/09, ZOdl., str. I-11285, točka 66, in z dne 1. marca 2011 v zadevi Association belge des Consommateurs Test-Achats in drugi, C-236/09, ZOdl., str. I-773, točka 28).

30

V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da so starejši kmetje, in sicer tako ženske kot moški, v primerljivem položaju glede na cilj, ki se poskuša doseči s podporo za predčasno upokojitev in je določen v členu 10(1) Uredbe št. 1257/1999, to je spodbuditi te kmete ne glede na njihov spol ali število otrok, ki so jih vzgojili, da predčasno dokončno prenehajo opravljati svoje kmetijske dejavnosti, da bi se bolje zagotovila sposobnost preživetja kmetijskih gospodarstev, kot je razvidno iz točke 24 te sodbe. Navedeni kmetje, tako moški kot ženske, lahko zaprosijo za tako podporo, če so, kot je določeno v členu 11(1) te uredbe, dokončno prenehali opravljati vse tržne kmetijske dejavnosti, potem ko so jih pred prenosom opravljali deset let, in so stari vsaj 55 let, ob prenosu pa še niso dosegli normalne starosti za upokojitev.

31

V teh okoliščinah bi bilo v nasprotju s pravom Unije in njegovima splošnima načeloma enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije, če bi se navedeni položaji brez objektivne utemeljitve obravnavali različno, saj je na podlagi določb nacionalnega pokojninskega sistema zadevne države članice „normalna starost za upokojitev“ v smislu člena 11(1), druga alinea, Uredbe št. 1257/1999 določena različno glede na spol prosilca za podporo za predčasno upokojitev v kmetijstvu, in kar zadeva prosilke, glede na število otrok, ki jih je prosilka vzgojila.

32

To pravo in ti načeli bi bili namreč kršeni, če bi se priznalo, da se lahko brez objektivne utemeljitve manj ugodno obravnavajo prosilci za to podporo za predčasno upokojitev, ki zaradi svojega spola in, kar zadeva prosilke, zaradi števila otrok, ki so jih vzgojile, spadajo v kategorijo kmetov, ki to starost, določeno na podlagi navedenih določb nacionalnega sistema, dosežejo prej kot prosilci iz druge kategorije kmetov. V tem primeru bi prosilci iz te druge kategorije imeli daljši rok za vložitev svoje prošnje za podporo in bi bili tako brez objektivne utemeljitve privilegirani v primerjavi s tistimi iz prve kategorije, za katere bi glede enakovrstne prošnje veljali strožji pogoji za pridobitev te podpore.

33

V postopku v glavni stvari zadevni nacionalni predpisi povzročijo, da oseba, kot je B. Soukupová, ki preneha opravljati kmetijsko dejavnost, ko je njena starost med normalno starostjo za upokojitev, določeno v teh predpisih na podlagi njenega spola in števila otrok, ki jih je vzgojila, in normalno starostjo za upokojitev, določeno v navedenih predpisih za kmete, in sicer moške, ne more prejeti podpore za predčasno upokojitev in so zato njene pravice omejene na to, da bo do konca življenja prejemala starostno pokojnino, nižjo od navedene podpore, medtem ko kmet, in sicer moški, ki je svojo kmetijsko dejavnost prenehal opravljati v isti starosti kot navedena oseba, v skladu s členom 12(2) Uredbe št. 1257/1999 tako podporo lahko prejema 15 let ali do svojega 75. rojstnega dne, pri čemer se podpora zniža za znesek starostne pokojnine, ki mu jo plačuje zadevna država članica.

34

V nasprotju s tem, kar trdita češka in poljska vlada, razlika v obravnavanju, kakršna je ta v nacionalnih predpisih iz postopka v glavni stvari, ne more biti objektivno utemeljena. Kot je namreč navedel generalni pravobranilec v točki 61 sklepnih predlogov, je cilje strukturne spremembe kmetijskega sektorja, na katere se nanaša podpora za predčasno upokojevanje v kmetijstvu, ki se dodeli na podlagi Uredbe št. 1257/1999, očitno mogoče doseči, ne da bi prišlo do različnega obravnavanja s strani držav članic.

35

V zvezi s posledicami nespoštovanja načela enakega obravnavanja v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, je v skladu z ustaljeno sodno prakso treba opozoriti, da kadar je ugotovljena diskriminacija, ki je v nasprotju s pravom Unije, in dokler niso sprejeti ukrepi za ponovno vzpostavitev enakega obravnavanja, je spoštovanje načela enakosti mogoče zagotoviti le tako, da se manj ugodno obravnavanim osebam priznajo enake ugodnosti, kot so tiste, do katerih so upravičene osebe privilegirane skupine (glej sodbi z dne 26. januarja 1999 v zadevi Terhoeve, C-18/95, Recueil, str. I-345, točka 57, in z dne 22. junija 2011 v zadevi Landtová, C-399/09, ZOdl., str. I-5573, točka 51). Manj ugodno obravnavano osebo je torej treba postaviti v enak položaj kot osebo, upravičeno do zadevne ugodnosti.

36

Glede na zgornje navedbe je treba na prvo in drugo vprašanje odgovoriti, da ni v skladu s pravom Unije in z njegovima splošnima načeloma enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije, da se na podlagi določb nacionalnega pokojninskega sistema zadevne države članice v zvezi s starostjo, potrebno za pridobitev pravice do starostne pokojnine, „normalna starost za upokojitev“ v smislu člena 11(1), druga alinea, Uredbe št. 1257/1999 določi različno glede na spol prosilca za podporo za predčasno upokojitev v kmetijstvu in, kar zadeva prosilke, glede na število otrok, ki jih je prosilka vzgojila.

37

Glede na odgovor na prvo in drugo vprašanje na tretje vprašanje predložitvenega sodišča ni treba odgovoriti.

38

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:

Pravo Unije in njegovi splošni načeli enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije nasprotujejo temu, da se na podlagi določb nacionalnega pokojninskega sistema zadevne države članice v zvezi s starostjo, potrebno za pridobitev pravice do starostne pokojnine, „normalna starost za upokojitev“ v smislu člena 11(1), druga alinea, Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb določi različno glede na spol prosilca za podporo za predčasno upokojitev v kmetijstvu in, kar zadeva prosilke, glede na število otrok, ki jih je prosilka vzgojila.