—

za Instituto Nacional de la Seguridad Social (INSS) in la Tesorería General de la Seguridad Social (TGSS) A. R. Trillo García in P. García Perea, odvetnika,

—

za špansko vlado A. Rubio González, agent,

—

za Evropsko komisijo S. Pardo Quintillán in V. Kreuschitz, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti v različici, ki je bila spremenjena in posodobljena z Uredbo Sveta (ES) št. 118/97 z dne 2. decembra 1996 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 3), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 629/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 (UL L 114, str. 1, v nadaljevanju: Uredba št. 1408/71), in Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 72), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 988/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 (UL L 284, str. 43, v nadaljevanju: Uredba št. 883/2004).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med C. Salgado González ter Instituto Nacional de la Seguridad Social (INSS) (nacionalni inštitut za socialno varnost, v nadaljevanju: INSS) in Tesorería General de la Seguridad Social (TGSS) zaradi zneska starostne pokojnine tožeče stranke v postopku v glavni stvari.

3

Člen 3(1) Uredbe št. 1408/71 določa:

„Ob upoštevanju posebnih določb te uredbe imajo osebe, za katere se uporablja ta uredba, enake pravice in obveznosti po zakonodaji vsake države članice, kot državljani te države članice.“

4

Člen 45(1) te uredbe določa:

„Kadar zakonodaja države članice v sistemu, ki ni posebni sistem v smislu odstavkov 2 in 3, pogojuje pridobitev, ohranitev ali ponovno pridobitev pravice do dajatev z dopolnitvijo zavarovalnih dob ali dob prebivanja, pristojni nosilec te države članice po potrebi upošteva tudi zavarovalne dobe ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji druge države članice v splošnem ali v posebnem sistemu ali v sistemu za zaposlene ali za samozaposlene osebe. V ta namen upošteva te dobe, kot če bi bile dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja.“

5

Člen 46(2) navedene uredbe določa:

„Kadar so pogoji, ki jih zahteva zakonodaja države članice za upravičenost do dajatev, izpolnjeni šele z uporabo člena 45 in/ali člena 40(3), se uporabljajo naslednja pravila:

6

V členu 47(1) Uredbe št. 1408/71 je določeno:

„Za izračun teoretičnih in sorazmernih zneskov iz člena 46(2) se uporabljajo naslednja pravila:

[…]

7

V skladu s členom 89 te uredbe so „[p]osebni postopki za izvajanje določenih zakonodaj […] navedeni v Prilogi VI“.

8

V Prilogi VI k Uredbi št. 1408/71 je v točki 4 naslova H, ki se nanaša na Kraljevino Španijo, določeno:

9

Člen 90 Uredbe št. 883/2004 določa, da se Uredba št. 1408/71 razveljavi na dan, ko se začne uporabljati Uredba št. 883/2004.

10

Člen 87(5) Uredbe št. 883/2004 vsebuje to prehodno določbo:

„Pravice osebe, ki ji je bila pokojnina dodeljena pred datumom začetka uporabe te uredbe v državi članici, se na zahtevo osebe lahko ponovno pregledajo ob upoštevanju te uredbe.“

11

Na podlagi člena 91 te uredbe se ta uredba uporablja od datuma začetka veljavnosti izvedbene uredbe.

12

Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 284, str. 1) je v skladu s svojim členom 97 začela veljati 1. maja 2010.

13

V skladu s členom 161(1)(b) splošnega zakona o socialni varnosti (Ley general de la seguridad social), kakor je bil spremenjen in potrjen s kraljevo zakonsko uredbo 1/1994 z dne 20. junija 1994, v različici, ki se uporablja v zadevi v glavni stvari (v nadaljevanju: LGSS), je za pridobitev pravice do starostne pokojnine določen pogoj, da se prispevki plačujejo vsaj petnajst let.

14

Člen 162(1) LGSS določa:

„Pokojninska osnova za starostno pokojnino, ki temelji na prispevkih, je količnik, pridobljen z deljenjem osnov za prispevke prosilca v 180 mesecih neposredno pred zadnjim mesecem pred pridobitvijo pravice s številom 210.“

15

C. Salgado González je v Španiji plačevala prispevke v Régimen Especial de Trabajadores Autónomos (posebna ureditev za samozaposlene osebe) skupno 3711 dni, in sicer od 1. februarja 1989 do 31. marca 1999, in na Portugalskem skupno 2100 dni, in sicer od 1. marca 2000 do 31. decembra 2005.

16

V Španiji je zaprosila za starostno pokojnino. To pokojnino ji je INSS dodelil 9. novembra 2006 z učinkom od 1. januarja 2006.

17

INSS je najprej na podlagi člena 162(1) LGSS „znesek pokojninske osnove“ določil na 341,65 EUR na mesec.

18

Ta znesek je dobil tako, da je seštel osnove za prispevke, ki so se plačevali v Španiji od 1. januarja 1991 do 31. decembra 2005, ta rezultat pa je delil s številom 210, kar, kakor je razvidno iz spisa, predloženega Sodišču, ustreza vsem rednim prispevkom (dvanajst na leto) in izrednim prispevkom (dva na leto), ki so se plačevali v obdobju 180 mesecev, to je 15 let.

19

Ta osnovni znesek se je nato prvič prilagodil, in sicer je bil znižan za 53 %, da so se upoštevala leta, v katerih je C. Salgado González plačevala prispevke. Na podlagi prve prilagoditve je bil znesek pokojninske osnove 181,07 EUR.

20

Ta znesek je bil nato ponovno prilagojen, da bi se ugotovilo, kolikšen del starostne pokojnine mora izplačevati Kraljevina Španija. Za to je INSS upošteval delež prispevkov, ki jih je C. Salgado González plačevala v Španiji, v razmerju do vseh prispevkov. Del prispevkov v breme te države je bil določen na 63,86 % zneska prilagojene osnove, kar je ustrezalo 115,63 EUR. Ta znesek, ki je bil revaloriziran in je vključeval dodatke, je bil nazadnje določen na 371,36 EUR.

21

C. Salgado González, ki meni, da je v izračun pokojnine, do katere je upravičena, treba vključiti tudi prispevke, ki jih je plačevala na Portugalskem, je 8. januarja 2007 zahtevala, da se ta znesek spremeni in določi na 864,14 EUR mesečno.

22

INNS je ta zahtevek zavrnil in nato določil višino tega zneska na 336,86 EUR mesečno.

23

Ta znesek je bil na podlagi člena 162(1) LGSS pridobljen tako, da so bile seštete osnove za prispevke v Španiji, plačane od 1. aprila 1984 do 31. marca 1999, torej v petnajstih letih pred plačilom zadnjega prispevka C. Salgado González v Španiji, in deljene s številom 210. Ker pa je tožeča stranka v glavni stvari začela plačevati prispevke za socialno varnost šele 1. februarja 1989, so bili prispevki med 1. aprilom 1984 in 31. januarjem 1989 obračunani v višini nič.

24

To osnovo je INSS prilagodil, kot je opisano v točkah 19 in 20 te sodbe, da bi določil dejanski znesek pokojnine.

25

Po neuspešnih upravnih pritožbah je C. Salgado González vložila tožbo pri Juzgado de lo Social no 3 de Ourense (socialno sodišče), ki pa je tudi bila zavrnjena.

26

Predložitveno sodišče, pred katerim je bila vložena pritožba, pojasnjuje, da je INSS, da bi določil osnovo starostne pokojnine, ki naj se dodeli tožeči stranki v glavni stvari, uporabil Prilogo VI, naslov H, točka 4, k Uredbi št. 1408/71 v povezavi s členom 162(1) LGSS.

27

Predložitveno sodišče navaja, da nikakor ne dvomi o tem, da ni mogoče vključiti prispevkov, ki jih je C. Salgado González plačevala na Portugalskem, v izračun osnove njene španske pokojnine. Vendar meni, da metoda, ki jo je uporabil INSS za izračun tega zneska, ni v skladu z zahtevami po prostem gibanju delavcev v zvezi s socialnimi dajatvami iz člena 48 PDEU niti z enakim obravnavanjem delavcev migrantov in nemobilnih delavcev, določenim v členu 3 Uredbe št. 1408/71.

28

Zlasti, po eni strani dejstvo, da se za delavce migrante Skupnosti uporabi delitelj 210, čeprav prispevna doba v Španiji znaša manj kot 15 let, postavlja te delavce v neenakopraven položaj v primerjavi z delavci, ki niso migranti in plačujejo prispevke v Španiji. Delavec migrant Skupnosti bo namreč imel pri enako plačanih prispevkih kot delavec, ki ni migrant in plačuje prispevke v Španiji – ker se prispevki prvega razdelijo med Kraljevino Španijo in drugo državo članico – toliko manjšo pokojninsko osnovo, kolikor znašajo prispevki, ki jih ni plačal v Španiji. Tak rezultat bi bil v nasprotju s ciljem Skupnosti, določenim v členu 48 PDEU, ki je izogniti se temu, da bi se delavcu migrantu znižal znesek pokojnine, ki bi jo prejemal, če ne bi bil migrant (glej sodbi z dne 9. avgusta 1994 v zadevi Reichling, C-406/93, Recueil, str. I-4061, točka 26, in z dne 12. septembra 1996 v zadevi Lafuente Nieto, C-251/94, Recueil, str. I-4187, točka 38).

29

Po drugi strani predložitveno sodišče izpostavlja dejstvo, da dlje kot delavec plačuje prispevke v državi članici, ki ni Kraljevina Španija, manj ima na voljo časa v svoji poklicni karieri, da bi plačeval prispevke v Španiji – ki so edini, ki se v skladu s Prilogo VI, naslov H, točka 4, k Uredbi št. 1408/71 lahko upoštevajo – v obdobju petnajstih let, ki je določeno v členu 162(1) LGSS. Te okoliščine naj bi bile značilne za razliko v položaju med delavcem migrantom, ki plačuje prispevke v Španiji, in delavcem, ki ni migrant, vendar prav tako plačuje prispevke v Španiji, ker ima zadnji na voljo ves čas trajanja svoje poklicne kariere, da teh zadnjih petnajst let plačuje prispevke.

30

Tribunal Superior de Justicia je zato prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

31

S temi vprašanji, ki jih je treba obravnavati skupaj, predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali člen 48 PDEU, člen 3 Uredbe št. 1408/71 in Priloga VI, naslov H, točka 4, k tej uredbi ali celo Priloga XI, naslov „Španija“, točka 2(a), k Uredbi št. 883/2004 nasprotujejo zakonodaji države članice, kakršna je ta v zadevi v glavni stvari, na podlagi katere se teoretični znesek starostne pokojnine samozaposlenega delavca, ki je migrant ali ni, nespremenljivo izračunava na podlagi osnov za prispevke, ki jih je ta delavec plačeval v določenem referenčnem obdobju petnajstih let pred zadnjim prispevkom, plačanim v tej državi, ki se delijo s številom 210, ne da bi lahko bila trajanje tega obdobja ali uporabljeni delitelj prilagojena zaradi upoštevanja dejstva, da je zadevni delavec izvrševal svojo pravico do prostega gibanja.

32

Najprej je treba ugotoviti, da v skladu s členom 91 Uredbe št. 883/2004 v povezavi s členom 97 Uredbe št. 987/2009 Uredba št. 883/2004 velja šele od 1. maja 2010.

33

Kakor je razvidno iz točke 16 te sodbe, pa je INSS 9. novembra 2006 C. Salgado González odobril starostno pokojnino z učinkom od 1. januarja 2006. Poleg tega, kakor je poudaril tudi generalni pravobranilec v točki 30 sklepnih predlogov, v spisu ni nikjer navedeno, da bi se C. Salgado González sklicevala na možnost ponovnega pregleda svojih pravic, ki ga določa člen 87(5) navedene uredbe.

34

Iz tega sledi, da se Uredba št. 883/2004 ratione temporis ne uporablja za zadevo v glavni stvari.

35

Za odgovor na vprašanja, ki jih je postavilo predložitveno sodišče, je treba opozoriti, da Uredba št. 1408/71 ne določa skupnega sistema socialne varnosti, temveč dopušča različne nacionalne zakonodaje in je namenjena zgolj njihovi uskladitvi. V skladu z ustaljeno sodno prakso države članice tako obdržijo pristojnost glede ureditve svojih sistemov socialnega varstva (glej sodbi z dne 1. aprila 2008 v zadevi Gouvernement de la Communauté française in Gouvernement wallon, C-212/06, ZOdl., str. I-1683, točka 43, in z dne 21. julija 2011 v zadevi Stewart, C-503/09, ZOdl., str. I-6497, točka 75).

36

Zato se pri neusklajenosti na ravni Unije z zakonodajo vsake države članice določijo med drugim pogoji za pridobitev pravice do dajatev (zgoraj navedena sodba Stewart, točka 76 in navedena sodna praksa).

37

Države članice morajo ob izvajanju te pristojnosti kljub temu spoštovati pravo Unije in zlasti določbe PDEU o pravici, priznani vsakemu državljanu Unije, da se prosto giblje in prebiva na ozemlju držav članic (zgoraj navedena sodba Stewart, točka 77 in navedena sodna praksa).

38

V zvezi s tem je treba spomniti, da v skladu s členom 45 Uredbe št. 1408/71, kadar je z zakonodajo države članice pogojena pridobitev pravice do dajatev, določenih v tej določbi, kot je starostna pokojnina, z dopolnitvijo zavarovalnih dob, pristojni nosilec te države članice po potrebi upošteva tudi zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge države članice. Za to upošteva zadnjenavedene dobe, kot če bi bile dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja sam.

39

V zadevi v glavni stvari ni sporno, da je INSS v skladu s členom 45 Uredbe št. 1408/71, da bi preveril, ali je C. Salgado González plačevala prispevke vsaj petnajst let, kakor je določeno v členu 161(1)(b) LGSS, upošteval tako obdobja, dopolnjena v Španiji, kot obdobja, dopolnjena na Portugalskem.

40

Vendar pa se predložitveno sodišče sprašuje, ali pravo Unije nasprotuje načinu izračuna teoretičnega zneska zadevne pokojnine, ki ga je uporabil INSS.

41

V zvezi s tem je treba spomniti, da je iz člena 46(2)(a) Uredbe št. 1408/71 razvidno, da mora biti teoretični znesek take dajatve izračunan, kot da bi zavarovanec vso poklicno dejavnost opravil izključno v zadevni državi članici (sodba z dne 21. julija 2005 v zadevi Koschitzki, C-30/04, ZOdl., str. I-7389, točka 27).

42

Poleg tega člen 47 Uredbe št. 1408/71 določa dodatne določbe za izračun dajatev. V odstavku 1(g) zlasti določa, da kadar se po zakonodaji države članice dajatve izračunavajo na podlagi povprečne osnove za prispevke, pristojni nosilec določi to povprečje izključno z upoštevanjem tistih zavarovalnih dob, ki so bile dopolnjene po zakonodaji te države. Poleg tega je v Prilogi VI, naslov H, k Uredbi št. 1408/71 glede posebnih postopkov za izvajanje španske zakonodaje pojasnjeno, da se po členu 47 te uredbe izračun teoretične španske dajatve opravi na podlagi dejanskih prispevkov zavarovanca v letih neposredno pred plačilom zadnjega prispevka španskemu sistemu socialne varnosti.

43

Kot je razvidno iz ustaljene sodne prakse, je treba člena 46(2) in 47(1) Uredbe št. 1408/71 razlagati ob upoštevanju cilja, postavljenega s členom 48 PDEU, iz katerega zlasti izhaja, da delavci migranti ne smejo utrpeti znižanja zneska svojih socialnovarstvenih dajatev zato, ker so izvrševali pravico do prostega gibanja (zgoraj navedeni sodbi Reichling, C-406/93, točki 21 in 22, in Lafuente Nieto, točka 33).

44

V okviru plačevanja dajatve, ki se obravnava v postopku v glavni stvari, pa je INSS teoretični znesek starostne pokojnine C. Salgado González izračunal tako, da je uporabil pravilo iz člena 162(1) LGSS, v skladu s katerim je treba ta znesek izračunati na podlagi povprečnega prispevka.

45

Resda je INSS v skladu s členom 45 Uredbe št. 1408/71 za priznanje pravice do dajatve upošteval portugalske prispevke, kakor če bi bili ti prispevki obdobja, dopolnjena po španski zakonodaji.

46

Vendar pa člen 47(1)(g) Uredbe št. 1408/71 določa, da izračun povprečnih prispevkov temelji samo na znesku prispevkov, ki so bili plačani v okviru zadevne zakonodaje (glej po analogiji zgoraj navedeno sodbo Lafuente Nieto, točka 39).

47

Iz tega je razvidno, da v okviru izračuna teoretičnega zneska dajatve, ki se obravnava v postopku v glavni stvari, INSS ni izračunal povprečnega prispevka C. Salgado González le glede na zavarovalne dobe, ki jih je ta dopolnila v Španiji v letih neposredno pred plačilom zadnjega prispevka španskemu sistemu socialne varnosti, kakor je določeno v členu 47(1)(g) Uredbe št. 1408/71 in Prilogi VI, naslov H, točka 4(a), k tej uredbi.

48

C. Salgado González je namreč plačevala prispevke v španski sistem socialne varnosti od 1. februarja 1989 do 31. marca 1999, skupno 3711 dni, to je približno deset let in dva meseca, medtem ko je INSS v izračun dodal fiktivno obdobje plačevanja prispevkov od 1. aprila 1984 do 30. januarja 1989, da bi izpolnil pogoj plačevanja prispevkov v obdobju petnajstih let preden je bil plačan zadnji prispevek C. Salgado González v španski sistem. S tem je INSS želel dobiti število, ki bi ga delil s številom 210, ki je določeno s členom 162(1) LGSS, in izračunal povprečen prispevek, ki je potreben za določitev pokojninske osnove.

49

Vendar ker C. Salgado González ni plačevala prispevkov med 1. aprilom 1984 in 31. marcem 1989, je INSS v izračunu upošteval zavarovalne dobe, ki niso bile dopolnjene v Španiji. Ker so bile te dobe nujno štete, kot da je bila višina prispevkov nič, je njihovo upoštevanje povzročilo znižanje povprečnih prispevkov C. Salgado González.

50

Ugotoviti pa je treba, da do takega znižanja ne bi prišlo, če bi C. Salgado González plačevala prispevke le v Španiji, ne da bi izvrševala pravico do prostega gibanja. Z drugimi besedami, v nasprotju z zahtevami iz člena 46(2)(a) Uredbe št. 1408/71, na katere je bilo opozorjeno v točki 41 te sodbe, teoretični znesek starostne pokojnine C. Salgado González ni bil izračunan tako, kot da bi ta vso svojo poklicno dejavnost opravila izključno v Španiji.

51

To bi lahko bilo drugače, če bi – kot je poudaril generalni pravobranilec v točki 44 sklepnih predlogov – nacionalna zakonodaja določala mehanizme prilagoditev načina izračuna teoretičnega zneska starostne pokojnine, da bi upoštevala izvrševanje pravice zadevnega delavca do prostega gibanja. V obravnavanem primeru bi bilo glede na podrobna pravila iz člena 162(2) LGSS delitelj mogoče prilagoditi, da bi odražal število prispevkov za redne in izredne plače, ki jih je zavezanec dejansko plačal.

52

Glede na vse navedeno je treba na postavljena vprašanja odgovoriti, da je treba člen 48 PDEU, člene 3, 46(2)(a) in 47(1)(g) Uredbe št. 1408/71 ter Prilogo VI, naslov H, točka 4, k tej uredbi razlagati tako, da nasprotujejo zakonodaji države članice, kakršna je ta v zadevi v glavni stvari, na podlagi katere se teoretični znesek starostne pokojnine samozaposlenega delavca, ki je migrant ali ni, nespremenljivo izračunava na podlagi prispevkov, ki jih je ta delavec plačeval v določenem referenčnem obdobju pred zadnjim prispevkom, plačanim v tej državi, ki se delijo s fiksnim deliteljem, ne da bi lahko bila trajanje tega obdobja ali ta delitelj prilagojena zaradi upoštevanja dejstva, da je zadevni delavec izvrševal svojo pravico do prostega gibanja.

53

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

Člen 48 PDEU, člene 3, 46(2)(a) in 47(1)(g) Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti v različici, ki je bila spremenjena in posodobljena z Uredbo Sveta (ES) št. 118/97 z dne 2. decembra 1996, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 629/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006, ter Prilogo VI, naslov H, točka 4, k tej uredbi je treba razlagati tako, da nasprotujejo zakonodaji države članice, kakršna je ta v zadevi v glavni stvari, na podlagi katere se teoretični znesek starostne pokojnine samozaposlenega delavca, ki je migrant ali ni, nespremenljivo izračunava na podlagi prispevkov, ki jih je ta delavec plačeval v določenem referenčnem obdobju pred zadnjim prispevkom, plačanim v tej državi, ki se delijo s fiksnim deliteljem, ne da bi lahko bila trajanje tega obdobja ali ta delitelj prilagojena zaradi upoštevanja dejstva, da je zadevni delavec izvrševal svojo pravico do prostega gibanja.