1

V pritožbah H. Neuman in A. Galdeano del Sel na eni strani ter Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) na drugi strani (v nadaljevanju skupaj: pritožniki) predlagajo razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 16. decembra 2010 v zadevi Baena Grupo proti UUNT – Neuman in Galdeano del Sel (sedeča oseba), T-513/09 (v nadaljevanju : izpodbijana sodba), s katero je bilo ugodeno razveljavitveni tožbi, ki jo je vložila družba José Manuel Baena Grupo SA (v nadaljevanju: Baena Grupo) zoper odločbo tretjega odbora za pritožbe UUNT z dne 14. oktobra 2009 (zadeva R 1323/2008-3) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med H. Neumanom in A. Galdeanom del Selom na eni strani in družbo Baena Grupo na drugi strani (v nadaljevanju: sporna odločba).

2

V uvodni izjavi 14 Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 142) je navedeno:

„Ocena o tem, ali ima model individualno naravo, naj temelji na tem, ali se celotni vtis na seznanjenega uporabnika, ki vidi videz izdelka, jasno razlikuje od celotnega vtisa, ki ga nanj naredijo obstoječi videzi izdelkov, ob upoštevanju narave izdelka, za katerega se videz izdelka uporablja ali v katerega je vključen, še zlasti pa industrijski sektor, v katerega spada, in stopnjo svobode oblikovalca pri razvijanju videza izdelka.“

3

Člen 4(1) te uredbe določa:

„Videz izdelka je varovan z modelom Skupnosti, če je nov in ima individualno naravo.“

4

Člen 5 te uredbe določa:

„Videz izdelka šteje za novega, če javnosti še ni bil dostopen enak videz izdelka:

2.   Videzi izdelka štejejo za enake, če se njihove značilnosti razlikujejo le v nepomembnih podrobnostih.“

5

Člen 6 te uredbe določa:

„1.   Šteje se, da ima videz izdelka individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga na takega uporabnika naredi videz izdelka, ki je bil dostopen javnosti:

2.   Pri ocenjevanju individualne narave se upošteva stopnja svobode oblikovalca pri razvijanju modela.“

6

Člen 7(1) in (2) Uredbe št. 6/2002 določa:

„1.   Za namen uporabe členov 5 in 6 se šteje, da je bil videz izdelka dostopen javnosti, če je bil objavljen po registraciji ali kako drugače, razstavljen, uporabljen pri trgovanju ali drugače razkrit pred dnem iz členov 5(1)(a) in 6(1)(a) oziroma členov 5(1)(b) in 6(1)(b), razen če ti dogodki ne bi mogli utemeljeno postati znani v normalnem poteku poslovanja specializiranim krogom zadevnega področja, ki delujejo v Skupnosti. Videz izdelka pa ne šteje za dostopnega javnosti zgolj zato, ker je bil razkrit tretji osebi pod izrecnimi ali neizrecnimi pogoji zaupnosti.

2.   Razkritje se ne upošteva za namen uporabe členov 5 in 6, če je bil videz, za katerega se zahteva varstvo po registriranem modelu Skupnosti, dostopen javnosti:

7

Člen 25 z naslovom „Razlogi za ničnost“ v odstavkih 1(b) in (e) ter 3, določa:

„1.   Model Skupnosti se lahko razglasi za ničnega le v naslednjih primerih:

[...]

[...]

[...]

3.   Razloge iz odstavka (1)(d), (e) in (f) lahko uveljavlja le prijavitelj ali imetnik prejšnje pravice.

[...]“

8

Člen 61 od (1) do (3) te uredbe določa:

„1.   Proti odločbam odborov za pritožbe glede pritožb se lahko vloži tožba pri Sodišču.

2.   Tožba se lahko vloži zaradi kršitev pravil o pristojnosti, kršitve bistvenih določb postopka, kršitve Pogodbe, te uredbe ali kateregakoli pravnega pravila v zvezi z njihovo uporabo ali zaradi zlorabe pooblastil.

3.   Sodišče je pristojno za razveljavitev ali spremembo izpodbijane odločbe.“

9

Družba Baena Grupo je imetnik spodaj prikazanega modela Skupnosti št. 426895-0002 (v nadaljevanju: izpodbijani model):

10

Ta model je bil prijavljen 7. novembra 2005 in je bil registriran ter objavljen 27. decembra 2005 v smislu Sporazuma o vzpostavitvi mednarodne klasifikacije za industrijske modele, podpisanega v Locarnu dne 8. oktobra 1968, kakor je bil spremenjen (v nadaljevanju: Sporazum iz Locarna) za te proizvode iz razreda 99-00: majice s kratkimi rokavi (okrasitev); kape (okrasitev); samolepilne nalepke (okrasitev); tiskovine vključno z reklamnim materialom (okrasitev)“.

11

H. Neuman in A. Galdeano del Sel sta 18. februarja 2008 pri UUNT na podlagi člena 25(1)(b) in (e) Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 vložila zahtevo za ugotovitev ničnosti izpodbijanega modela. V zahtevi navajata prvič, da izpodbijani model ni bil nov in ni imel individualne narave v smislu člena 4 te uredbe v povezavi s členoma 5 in 6 te uredbe, ter drugič, da je bil v tem modelu uporabljen razlikovalni znak v smislu člena 25(1)(e) te uredbe.

12

V utemeljitev svoje zahteve za ugotovitev ničnosti sta H. Neuman in A. Galdeano del Sel navajala spodaj prikazano prejšnjo figurativno znamko Skupnosti št. 1312651 (v nadaljevanju: prejšnja znamka):

13

Ta znamka je bila registrirana 7. novembra 2000 za proizvode iz razredov 25, 28 in 32 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen (v nadaljevanju: Nicejski aranžma), in glede vsakega razreda ustrezajo temu opisu:

14

Oddelek za izbris UUNT je z odločbo z dne 15. julija 2008 na podlagi člena 25(1)(e) Uredbe št. 6/2002 ugodil zahtevi za ugotovitev ničnosti izpodbijanega modela.

15

Družba Baena Grupo je 16. septembra 2008 pri UUNT na podlagi členov od 55 do 60 Uredbe št. 6/2002 vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za izbris.

16

S sporno odločbo je tretji odbor za pritožbe UUNT (v nadaljevanju: oddelek za pritožbe) ugotovil, da je oddelek za izbris s tem, da je ocenil, da je bila v izpodbijanem modelu uporabljena prejšnja znamka, napačno ravnal. Ugotovil pa je, da videz tega izpodbijanega modela ni imel individualne narave, ker na seznanjenega uporabnika, torej pri mladih ali otrocih, ki navadno kupujejo majice s kratkimi rokavi, kape in samolepilne nalepke, ni ustvaril drugačnega celotnega vtisa, kot ga je ustvarila prejšnja znamka. Tako je v skladu s členom 60(1) Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 odbor za pritožbe potrdil ničnost izpodbijanega modela, vendar na podlagi člena 25(1)(b) te uredbe v povezavi s členom 6(1) te uredbe.

17

Družba Baena Grupo je 22. decembra 2009 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo za razveljavitev sporne odločbe. V utemeljitev tožbe je navedla en sam tožbeni razlog, in sicer kršitev člena 6 Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002. Trdila je, da so bile razlike med prejšnjo znamko in izpodbijanim modelom takšne, da je bil celotni vtis, ki sta ga obe silhueti naredili na seznanjenega uporabnika, drugačen.

18

Splošno sodišče je z izpodbijano sodbo razveljavilo sporno odločbo.

19

Splošno sodišče je najprej v točki 20 izpodbijane sodbe menilo, da je treba primerjati na eni strani celotni vtis, ki ga izpodbijani model ustvari pri seznanjenem uporabniku, in na drugi strani celotni vtis, ki ga pri seznanjenem uporabniku ustvari prejšnja znamka, to je javnosti dostopen model.

20

V točkah 21 in 22 izpodbijane sodbe je nato opozorilo, da je celotni vtis, ki ga obe zadevni silhueti ustvarita pri seznanjenem uporabniku, v veliki meri določen z izrazoma na obrazih obeh silhuet. Splošno sodišče je poudarilo, da je razlika med izrazoma na obrazih obeh silhuet ključna značilnost, ki jo ohrani v spominu seznanjen uporabnik, kot je pravilno ugotovil odbor za pritožbe.

21

Dalje, Splošno sodišče je v točki 23 izpodbijane sodbe ugotovilo, da ta izraz skupaj s položajem naprej nagibajočega se telesa, ki daje vtis jeznega človeka, seznanjenega uporabnika napeljuje k temu, da v „prejšnjem modelu“ vidi razdraženo osebo. Iz celotnega vtisa izpodbijanega modela pa sploh ne vidimo izražanja kakršnihkoli občutkov, pa naj bo to iz izraza na obrazu ali iz položaja telesa, ki je nagnjeno nazaj.

22

V zvezi s tem je Splošno sodišče v točki 24 izpodbijane sodbe ugotovilo, da razlikovanje izraza na obrazu jasno obstaja pri mladih, ki kupujejo majice s kratkimi rokavi in kape, in bo še večje pri otrocih, ki uporabljajo samolepilne nalepke, ki jih nalepijo na svoje predmete, in bodo torej še bolj pozorni pri tem, kaj občuti oseba, ki jo prikazuje samolepilna nalepka.“

23

Nazadnje je Splošno sodišče v točki 25 izpodbijane sodbe menilo, da so razlike pri obeh silhuetah „dovolj velike, da pri seznanjenem uporabniku ustvarijo drugačen celotni vtis, kljub obstoječim podobnostim glede ostalega videza in obstoječe velike svobode, ki jo ima avtor silhuet, kot so te v tem primeru.“

24

Splošno sodišče je v točki 26 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je odbor za pritožbe napačno ravnal, ker je presodil, da izpodbijani model pri seznanjenem uporabniku ne ustvari drugačnega celotnega vtisa, kot ga ustvari „prejšnji model“, ki je bil navajan v utemeljitev zahteve za ugotovitev ničnosti.

25

Zadevi C-101/11 P in C-102/11 P sta bili s sklepom predsednika Sodišča z dne 11. aprila 2011 združeni za pisni in ustni postopek ter izdajo sodbe.

26

H. Neuman in A. Galdeano del Sel s pritožbo Sodišču predlagata, naj:

27

UUNT s pritožbo Sodišču predlaga, naj:

28

Družba Baena Grupo v odgovoru na pritožbo Sodišču predlaga, naj:

29

V utemeljitev pritožbe H. Neuman in A. Galdeano del Sel navajata tri pritožbene razloge. Prva dva pritožbena razloga se nanašata na napačno uporabo prava s strani Splošnega sodišča pri uporabi člena 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002 v povezavi s členi od 4 do 9 te uredbe in člena 25(1)(e) te uredbe. Tretji pritožbeni razlog se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve izpodbijane sodbe s strani Splošnega sodišča.

30

V utemeljitev pritožbe UUNT navaja dva pritožbena razloga, in sicer, da je Splošno sodišče kršilo, prvič, člen 61 Uredbe št. 6/2002 in, drugič, člen 25(1)(b) te uredbe v povezavi s členom 6 te Uredbe. Drugi pritožbeni razlog se deli na dva dela, s katerima UUNT, prvič, navaja, da je Splošno sodišče pomešalo posebna merila prava znamk in merila prava modelov Skupnosti in, drugič, da Splošno sodišče svoje odločbe ni obrazložilo.

31

Najprej, UUNT z navajanjem sodbe z dne 15. aprila 2010 v zadevi Schräder proti OCVV, C-38/09 P, ZOdl., str. I-3209, točka 77 Splošnemu sodišču očita, da je pri presoji zakonitosti sporne odločbe zelo natančno preučilo „zadevne modele Skupnosti“.

32

UUNT trdi, da se nadzor nad veljavnostjo modelov Skupnosti, ki se odraža z visoko stopnjo tehnične zapletenosti, v okviru člena 25(1)(b) in (d) Uredbe št. 6/2002, nanaša le na določanje stopnje svobode avtorja. Meni, da je Splošno sodišče s tem, da svojega nadzora ni omejilo le na očitne napake pri presoji veljavnosti teh modelov, prekoračilo obseg člena 61 te uredbe.

33

Drugič, UUNT nadaljuje, da je Splošno sodišče s tem, da je menilo, da je izražanje čustev oseb na „zadevnih modelih“ pomembnejši dejavnik kot sama grafična podoba teh modelov, s svojim odločanjem nadomestilo odločanje odbora za pritožbe. S tem pa naj bi Splošno sodišče ponovno presojalo dejstva, ne da bi svoj nadzor omejilo zgolj na zakonitost sporne odločbe.

34

V zvezi s tem UUNT meni, da mu Splošno sodišče s tem, da ni natančno opredelilo napake, ki jo je storil odbor za pritožbe pri uporabi člena 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002 v povezavi s členom 6 te uredbe, ne omogoča, da bi iz izpodbijane sodbe povzel ugotovitve za pravilno uporabo člena 6 navedene uredbe.

35

Družba Baena Grupo meni, da argument UUNT ni utemeljen. Meni, da ima Splošno sodišče popolno svobodo pri presoji dejstev v zadevi. V zvezi s tem navaja sodbo z dne 30. marca 2000 v zadevi VBA proti Florimex in drugim, C-265/97, P, Recueil, str. I-2061, v kateri je Sodišče v okviru poznejše pritožbe upoštevalo presojo dokazov, ki jo je opravilo Splošno sodišče.

36

Ugotoviti je treba, ali je Splošno sodišče prekoračilo meje svojega nadzora in opravilo presojo namesto UUNT.

37

V tem kontekstu je treba opozoriti, da se v skladu s členom 61(2) Uredbe št. 6/2002 tožba zoper odločbe odborov za pritožbe UUNT vloži pri Splošnemu sodišču zaradi kršitve Pogodbe, te uredbe ali kateregakoli pravnega pravila v zvezi z njihovo uporabo. Iz tega izhaja, da je Splošno sodišče pristojno za popoln nadzor nad zakonitostjo presoje UUNT, ki se nanaša na podatke, ki jih je predložil vlagatelj zahteve (glej sodbi z dne 5. julija 2011 v zadevi Edwin proti UUNT, C-263/09 P, ZOdl., str. I-5853, točka 52, in z dne 20. oktobra 2011 v zadevi PepsiCo proti Grupo Promer Mon Graphic, C-281/10 P, ZOdl., str. I-10153, točka 66).

38

Torej je na podlagi te določbe Splošno sodišče pozvano, da presodi zakonitost odločb odborov za pritožbe in s tem nadzoruje njihovo uporabo prava Unije zlasti glede dejstev, ki so bila predložena navedenim odborom (glej po analogiji sodbo z dne 18. decembra 2008 v zadevi Les Éditions Albert René proti UUNT, C-16/06 P, ZOdl., str. I-10053, točka 38, in sklep z dne 28. marca 2011 v zadevi Herhof proti UUNT, C-418/10 P, točka 47).

39

Tako lahko Splošno sodišče opravi popoln nadzor zakonitosti odločb odborov za pritožbe UUNT, če je treba tudi tako, da razišče, ali so ti odbori pravilno pravno opredelili dejansko stanje oziroma ali je bila presoja dejanskih elementov, ki so bili predloženi navedenim odborom, pravilna (glej po analogiji zgoraj navedeno sodbo Les Éditions Albert René proti UUNT, točka 39, in zgoraj navedeni sklep Herhof proti UUNT, točka 48).

40

Kadar je Splošno sodišče pozvano, naj presodi o zakonitosti odločbe odbora za pritožbe UUNT, ga ne zavezuje napačna presoja tega odbora o dejstvih, ker je namreč navedena presoja del ugotovitev, katerih zakonitost se izpodbija pred Splošnim sodiščem (glej po analogiji zgoraj navedeno sodbo Les Éditions Albert René proti UUNT, točka 48).

41

Brez dvoma lahko Splošno sodišče UUNT prizna – zlasti kadar je ta pozvan k zelo tehnični presoji – določeno stopnjo diskrecije in se, kar zadeva obseg njegovega nadzora nad odločbami odbora za pritožbe na področju industrijskih modelov, omeji na preučitev očitnih napak pri presoji (zgoraj navedena sodba PepsiCo proti Grupo Promer Mon Graphic, točka 67).

42

Vendar v tem primeru UUNT ni dokazal, da bi zadevna presoja zahtevala zelo tehnično presojo, ki bi upravičevala, da bi mu bila priznana določena stopnja diskrecije, ki bi obseg nadzora Splošnega sodišča omejila na presojo očitnih napak.

43

Poleg tega je družba Baena Grupo pred Splošnim sodiščem trdila, da je odbor za pritožbe, s tem ko je štel, da izpodbijani model ni imel individualne narave, ker pri seznanjenem uporabniku ni ustvaril drugačnega celotnega vtisa, kot ga je ustvarila prejšnja znamka, kršil člen 6 Uredbe št. 6/2002.

44

Iz tega izhaja, da je bilo, ker je družba Baena Grupo izpodbijala presojo odbora za pritožbe o celotnem vtisu, ki ga obe zadevni silhueti ustvarita pri seznanjenem uporabniku, Splošno sodišče pristojno za obravnavanje presoje navedenega odbora za pritožbe o podobnosti prejšnje znamke in izpodbijanega modela (glej po analogiji zgoraj navedeno sodbo Les Éditions Albert René proti UUNT, točka 47).

45

Splošno sodišče je zato lahko pri ugotavljanju ničnosti sporne odločbe v točkah od 20 do 25 izpodbijane sodbe konkretno preučilo presoje odbora za pritožbe in s tem ni napačno uporabilo prava.

46

Prvi pritožbeni razlog, ki ga je navajal UUNT, je treba torej zavrniti kot neutemeljen.

47

Prvič, UUNT trdi, da je Splošno sodišče pomešalo posebna merila prava znamk in merila prava modelov Skupnosti. Meni, da pravo znamk stremi k ohranjanju splošnega interesa potrošnikov, da se ti ne zmotijo pri nakupu blaga ali storitev, označenih z znamko, medtem ko pravo modelov Skupnosti varuje zasebne interese, in sicer interese tistih, ki razvijajo ali izkoriščajo določeno obliko, neodvisno od morebitnega obstoja verjetnosti zmede glede tega, od kod kupljeno blago izvira. Natančneje, Splošnemu sodišču očita, da je primerjavo „zadevnih modelov“, v točkah 22 in 23 izpodbijane sodbe utemeljilo z nepopolnim spominom seznanjenega uporabnika.

48

V zvezi s tem H. Neuman, A. Galdeano del Sel in UUNT menijo, da ta primerjava ne more temeljiti na nepopolnem spominu seznanjenega uporabnika, ampak na neposredni primerjavi med zadevnima silhuetama.

49

Drugič, UUNT očita Splošnemu sodišču, da je napačno uporabilo pravo, ker v točki 24 izpodbijane sodbe ni utemeljilo presoje vtisa, ki ga je „zadevni model“ ustvaril pri celotni upoštevni javnosti. Presojo teh modelov naj bi namreč omejil le na zaznavanje dela upoštevne javnosti, in sicer mladih uporabnikov majic s kratkimi rokavi, kap in samolepilnih nalepk.

50

Tretjič, H. Neuman in A. Galdeano del Sel navajata, da je Splošno sodišče s tem, da je v točki 21 izpodbijane sodbe ugotovilo, da celotni vtis, ki ga obe zadevni silhueti ustvarita pri seznanjenem uporabniku, določa izraz na obrazu na obeh silhuetah, napačno uporabilo pravo. Trdita, da izpodbijani model nima individualne narave in da majhne razlike pri izrazu na obeh silhuetah ne vplivajo na celotni vtis, ki ga ustvarjajo. V zvezi s tem poudarjata, za katero blago gre in na katero javnost se to blago nanaša. Dalje navajata, da je Splošno sodišče v točki 25 izpodbijane sodbe ugotovilo, da imajo ustvarjalci teh silhuet veliko stopnjo svobode.

51

Družba Baena Grupo ocenjuje, da H. Neuman in A. Galdeano del Sel s svojimi trditvami v resnici izpodbijata dejansko presojo Splošnega sodišča in tako Sodišču predlagata, naj s svojo presojo nadomesti presojo Splošnega sodišča.

52

Družba Baena Grupo se sklicuje tudi na nedopustnost očitka UUNT v zvezi z upoštevno javnostjo, ker Splošnemu sodišču o njem ni bilo treba odločati.

53

Prvič, v zvezi z zatrjevano napačno uporabo prava, ki naj bi jo storilo Splošno sodišče, ko je primerjalo prejšnjo znamko in izpodbijani model, je treba najprej opozoriti, da Uredba št. 6/2002 ne opredeljuje pojma „seznanjeni uporabnik“, ki ga uporablja. Vendar pa ga je treba razumeti kot vmesni pojem med pojmom povprečnega potrošnika – uporablja se na področju znamk – za katerega se ne zahteva posebno znanje in ki praviloma ne izvaja neposredne primerjave med nasprotujočimi si znamkami, in pojmom strokovnjaka s poglobljeno tehnično usposobljenostjo. Pojem „seznanjeni uporabnik“ je tako mogoče razumeti, kot da pomeni uporabnika, ki ni le povprečno pozoren, temveč je posebej pazljiv, bodisi zaradi osebnih izkušenj bodisi zaradi obsežnega poznavanja zadevnega področja (glej zgoraj navedeno sodbo PepsiCo proti Grupo Promer Mon Graphic, točka 53).

54

V zvezi s tem je res, da sama narava seznanjenega uporabnika, kot ga je opredelilo Sodišče, zahteva, da bo, kadar je mogoče, prejšnjo znamko in izpodbijani model primerjal neposredno. Vendar ni mogoče izključiti, da bo taka primerjava neizvedljiva ali nenavadna na zadevnem področju, zlasti zaradi posebnih okoliščin ali značilnosti predmetov, ki jih predstavlja prejšnja znamka in izpodbijani model (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo PepsiCo proti Grupo Promer Mon Graphic, točka 55).

55

Zato Splošnemu sodišču ni mogoče upravičeno očitati, da je napačno uporabilo pravo, ker je presojalo celotni vtis, ki ga ustvari prejšnja znamka in izpodbijani model, ne da bi izhajalo iz predpostavke, da bi seznanjeni uporabnik v vsakem primeru opravil neposredno primerjavo med njima (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo PepsiCo proti Grupo Promer Mon Graphic, točka 56).

56

To še toliko bolj velja, ker glede na neobstoj natančne opredelitve v zvezi s tem v okviru Uredbe št. 6/2002 ni mogoče šteti, da je bil namen zakonodajalca Unije omejiti presojo morebitnih modelov na neposredno primerjavo (glej zgoraj navedeno sodbo PepsiCo proti Grupo Promer Mon Graphic, točka 57).

57

Iz tega izhaja, da Splošno sodišče, ko je primerjalo prejšnjo znamko in izpodbijani model, ni napačno uporabilo prava, s tem da je svoje ugotovitve v točkah 22 in 23 izpodbijane sodbe utemeljilo z nepopolnim spominom glede celotnega vtisa obeh silhuet, ki ju seznanjen uporabnik ohrani v spominu.

58

Zato je treba ta očitek zavrniti kot neutemeljen.

59

Drugič, glede očitka, da naj bi Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je prejšnjo znamko in izpodbijani model presojalo le na podlagi zaznavanja dela upoštevne javnosti, je treba najprej ugotoviti, da ta očitek ni, kot to trdi družba Baena Grupo, nedopusten. Njegov namen je namreč grajati napačno uporabo prava, ki naj bi jo to sodišče storilo pri razlagi ali uporabi Uredbe št. 6/2000 in ki bi lahko, če bi bila dokazana, omajala celotno razlogovanje Splošnega sodišča.

60

Glede vsebine je treba ugotoviti, da ta očitek UUNT temelji na napačnem razumevanju izpodbijane sodbe. Pri primerjavi prejšnje znamke in izpodbijanega modela je namreč Splošno sodišče v točki 22 izpodbijane sodbe govorilo o seznanjenem uporabniku „kot ga je pravilno opredelil odbor za pritožbe“.

61

Splošno sodišče je torej upoštevalo celotno upoštevno javnost, kot jo je opredelil odbor za pritožbe, in sicer mlade, otroke in uporabnike „tiskovin, vključno z reklamnim materialom“. Enako velja glede ugotovitev Splošnega sodišča iz točke 23 izpodbijane sodbe, v kateri se je sklicevalo na tega uporabnika pri presoji vtisa, ki ga naredita prejšnja znamka in izpodbijani model. Splošno sodišče je v nadaljevanju v točki 24 izpodbijane sodbe posebej potrdilo, da bodo mladi in otroci jasno videli razliko v izrazu na obrazu pri obeh silhuetah.

62

Iz tega izhaja, da Splošnemu sodišču ni mogoče utemeljeno očitati, da dojemanje silhuet ni presojalo glede na celotno upoštevno javnost.

63

Tretjič, opozoriti je treba, da sta H. Neuman in A. Galdeano del Sel v bistvu Splošnemu sodišču očitala, da je štelo, da je izraz na obrazu pri obeh silhuetah tisti, ki določi kakšen je celotni vtis, ki ga naredi prejšnja znamka oziroma izpodbijani model.

64

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da v svojih trditvah H. Neuman in A. Galdeano del Sel v resnici le izpodbijata presojo dejstev, ki jo je opravilo Splošno sodišče pri presoji celotnega vtisa, ki ga ustvarita prejšnja znamka in izpodbijani model, ter tako predlagata Sodišču, naj s svojo presojo nadomesti presojo Splošnega sodišča.

65

H. Neuman in A. Galdeano del Sel sta torej, ne da bi trdila ali dokazala, da je Splošno sodišče izkrivilo dejstva, ki so mu bila predložena, Splošnemu sodišču zgolj očitala, da je napačno presodilo okoliščine v tem primeru, da bi ugotovilo, da je izpodbijani model pri seznanjenem uporabniku ustvaril drugačen celotni vtis, kot ga je ustvarila prejšnja znamka, ki se navaja v utemeljitev zahteve za ugotovitev ničnosti.

66

Vendar je v skladu z ustaljeno sodno prakso Splošno sodišče edino pristojno, prvič, za ugotavljanje dejstev, razen če bi vsebinska nepravilnost njegovih ugotovitev izhajala iz listin v spisu, ki so mu bile predložene, in, drugič, za presojo teh dejstev. Presoja dejstev, razen ob izkrivljanju dokazov, ki so mu bili predloženi, torej ne pomeni pravnega vprašanja, ki bi bilo kot tako podvrženo nadzoru Sodišča v okviru pritožbe (glej sodbo z dne 4. oktobra 2007 v zadevi Henkel proti UUNT, C-144/06 P, ZOdl., str. I-8109, točka 49 in navedena sodna praksa).

67

Ta očitek je treba torej zavreči kot nedopusten.

68

Iz zgoraj navedenega izhaja, da je treba drugi pritožbeni razlog UUNT in prvi pritožbeni razlog H. Neumana in A. Galdeana del Sela v celoti zavrniti.

69

H. Neuman in A. Galdeano del Sel Splošnemu sodišču očitata, da ni uporabilo člena 25(1)(e) te uredbe. Menita, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki se zahtevajo za obstoj verjetnosti zmede med prejšnjo znamko in izpodbijanim modelom. Ker se torej Splošno sodišče ni izreklo o tej določbi in ker ni prepovedalo uporabe izpodbijanega modela, naj bi napačno uporabilo pravo.

70

Družba Baena Grupo meni, da ta pritožbeni razlog ni dopusten, ker naj bi se z njim poskušala izpodbijati presoja dejstev, ki jo je Splošno sodišče izvedlo v izpodbijani sodbi.

71

Ugotoviti je treba, da gre za pritožbeni razlog, ki ga stranka ni navajala pred Splošnim sodiščem za razveljavitev sporne odločbe in da nikakor ne gre za razlog javnega reda, ki bi ga moralo Splošno sodišče obravnavati po uradni dolžnosti.

72

V skladu s členom 113(2) Poslovnika Sodišča s pritožbo ni mogoče spreminjati predmeta spora pred Splošnim sodiščem. Pristojnost Sodišča v okviru pritožbe je namreč omejena na presojo pravnih ugotovitev o razlogih, o katerih se je razpravljalo na prvi stopnji (glej zlasti sodbe z dne 1. junija 1994 v zadevi Komisija proti Brazzelli Lualdi in drugim, C-136/92 P, Recueil, str. I-1981, točka 59; z dne 15. marca 2007 v zadevi T.I.M.E. ART proti UUNT, C-171/06 P, točka 24, in z dne 20. septembra 2007 v zadevi Nestlé proti UUNT, C-193/06 P, točka 56).

73

Zato je treba ta pritožbeni razlog zavreči kot nedopusten.

74

UUNT trdi, da naj bi Splošno sodišče kršilo obveznost obrazložitve, ker ni navedlo razlogov, zakaj „naj bi mladi, ki kupujejo majice s kratkimi rokavi in kape, jasno razlikovali izraza na obrazih“, kot je bilo ugotovljeno v točki 24 izpodbijane sodbe in tudi, ker je štelo, da so javnost uporabniki „tiskovin, vključno z reklamnim materialom“.

75

H. Neuman in A. Galdeano del Sel Splošnemu sodišču očitata tudi, da ni natančno in dosledno obrazložilo izpodbijane sodbe in da je s tem kršilo procesne pravice pritožnikov.

76

V zvezi z očitki UUNT družba Baena Grupo meni, da se Splošnemu sodišču ni bilo treba izreči o upoštevni javnosti, kot je navedeno zgoraj v točki 52, in zato sodba ne vsebuje kršitve obveznosti obrazložitve.

77

Družba Baena Grupo se sklicuje na nedopustnost očitkov H. Neumana in A. Galdeana del Sela. Trdi, da naj H. Neuman in A. Galdeano del Sel ne bi navedla delov izpodbijane sodbe, ki naj ne bi bili obrazloženi.

78

Kršitev obveznosti obrazložitve, ki jo zatrjuje UUNT, naj bi temeljila na trditvi, da naj Splošno sodišče, prvič, ne bi navedlo razlogov, zakaj „naj bi bila razlika v izrazu na obrazu očitna za mlade, ki kupujejo majice s kratkimi rokavi in kape“ in, drugič, da je upoštevalo javnost, ki jo sestavljajo uporabniki „tiskovin, vključno z reklamnim materialom“.

79

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je obveznost obrazložitve sodb določena v členu 36 Statuta Sodišča Evropske unije, ki se uporablja za Splošno sodišče v skladu s členom 53, prvi odstavek, istega statuta in členom 81 Poslovnika Splošnega sodišča (glej zlasti sodbo z dne 4. oktobra 2007 v zadevi Naipes Heraclio Fournier proti UUNT, C-311/05 P, točka 51 in navedena sodna praksa).

80

Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da morajo biti sodbe Splošnega sodišča dovolj obrazložene, da lahko Sodišče nad njimi opravi sodni nadzor (glej zlasti zgoraj navedeno sodbo Naipes Heraclio Fournier proti UUNT, točka 52 in navedena sodna praksa).

81

V tej zadevi je treba, zlasti glede na ugotovitve iz točk 60, 61 in 62 te sodbe, ugotoviti, da je razlogovanje Splošnega sodišče v izpodbijani sodbi samo po sebi jasno in razumljivo in so iz njega razvidni razlogi, zakaj je Splošno sodišče ugodilo edinemu tožbenemu razlogu, ki ga je pred tem sodiščem uveljavljala družba Baena Grupo. V izpodbijani sodbi torej ni ugotovljena kršitev obveznosti obrazložitve.

82

Zato je treba ta pritožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.

83

Glede na zgoraj navedeno je treba pritožbi delno zavrniti kot neutemeljeni in delno zavreči kot nedopustni.

84

V skladu s členom 69(2) Poslovnika Sodišča, ki velja za pritožbeni postopek na podlagi člena 118 tega poslovnika, se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni.

85

Ker H. Neuman in A. Galdeano del Sel nista uspela s svojimi pritožbenimi razlogi v okviru pritožbe v zadevi C-101/11 P in ker je družba Baena Grupo predlagala, naj se jima naloži plačilo stroškov, se jima naloži plačilo stroškov v zvezi s to pritožbo.

86

Ker UUNT s svojimi predlogi ni uspel v okviru pritožbe v zadevi C-102/11 P in ker je družba Baena Grupo predlagala, naj se mu naloži plačilo stroškov, se mu naloži plačilo stroškov v zvezi s to pritožbo.

Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo: