—

za Pioneer Hi Bred Italia Srl A. Police in F. Degni, odvetnika,

—

za italijansko vlado G. Palmieri, zastopnica, skupaj z S. Varonejem in G. Aiellom, avvocati dello Stato,

—

za špansko vlado A. Rubio González, zastopnik,

—

za Evropsko komisijo D. Bianchi in L. Pignataro-Nolin, zastopnika,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 26a Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 6, str. 77), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 (UL L 81, str. 45, v nadaljevanju: Direktiva 2001/18), v povezavi s Priporočilom Komisije 2003/556/ES z dne 23. julija 2003 o smernicah za oblikovanje nacionalnih strategij in najboljših praks za zagotovitev soobstoja gensko spremenjenih, konvencionalnih in ekoloških pridelkov (UL L 189, str. 36, v nadaljevanju: Priporočilo z dne 23. julija 2003) in Priporočilom Komisije z dne 13. julija 2010 o smernicah za razvoj nacionalnih ukrepov soobstoja za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v konvencionalnih in ekoloških pridelkih (UL C 200, str. 1, v nadaljevanju: Priporočilo z dne 13. julija 2010).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Pioneer Hi Bred Italia Srl (v nadaljevanju: Pioneer) in Ministero delle Politiche agricole alimentari e forestali (ministrstvo za kmetijsko, prehransko in gozdarsko politiko) v zvezi z zakonitostjo dopisa, ki ga je ministrstvo poslalo družbi Pioneer in v katerem ji je sporočilo, da ne more preučiti njene vloge za odobritev gojenja gensko spremenjenih hibridov koruze, ki so že vpisani v skupni katalog sort poljščin (v nadaljevanju: skupni katalog), dokler ne bodo dežele sprejele ustreznih predpisov za zagotavljanje soobstoja gensko spremenjenih, konvencionalnih in ekoloških pridelkov.

3

Direktiva 2001/18 ureja namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov (GSO) v okolje in dajanje GSO v promet kot proizvodov ali v proizvodih.

4

Člen 34 Direktive 2001/18 določa rok za njen prenos najkasneje do 17. oktobra 2002. Člen 36 je 17. oktobra 2002 razveljavil Direktivo Sveta 90/220/EGS z dne 23. aprila 1990 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje (UL L 117, str. 15) in določa, da se sklicevanje na to direktivo v skladu s korelacijsko tabelo v prilogi razlaga kot sklicevanje na Direktivo 2001/18.

5

Direktiva 2001/18 v skladu s svojima uvodnima izjavama 18 in 28, enako kot prej Direktiva 90/220, vzpostavlja usklajene postopke in merila za ovrednotenje potencialnih tveganj, ki izhajajo iz namernega sproščanja GSO v okolje, za vsak posamezen primer in postopek Skupnosti za odobritev dajanja zadevnih proizvodov v promet, kadar njihova predvidena uporaba vključuje namerno sproščanje organizmov v okolje.

6

V uvodnih izjavah od 50 do 52 te direktive je navedeno:

7

Glede GSO, ki so dani v promet kot proizvodi ali v proizvodih, je v členih od 13 do 24 Direktive 2001/18 urejen postopek za oceno in odobritev novih proizvodov, obnovitev odobritve za obstoječe proizvode, nadzor nad odobrenimi proizvodi, njihovo označevanje in zaščitna klavzula, ki državam članicam omogoča, da v primeru tveganja za zdravje ljudi ali za okolje sprejmejo omejevalne ukrepe.

8

Postopki za obnovitev odobritev, izdanih na podlagi Direktive 90/220 pred 17. oktobrom 2002, pred 17. oktobrom 2006 so urejeni v členu 17 Direktive 2001/18, naslovljenem „Obnovitev odobritve“. V skladu z odstavkom 9 tega člena lahko zadevni prijavitelj, ki je pred 17. oktobrom 2006 vložil prijavo za obnovitev odobritve, še naprej daje GSO v promet pod pogoji iz te odobritve do končne odločitve o zahtevani obnovitvi.

9

Člen 26a Direktive 2001/18, naslovljen „Ukrepi za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO“, določa:

„1.   Države članice lahko sprejmejo ustrezne ukrepe, da preprečijo nenamerno prisotnost GSO v drugih proizvodih.

2.   Komisija zbere in uskladi informacije, ki temeljijo na študijah na ravni Skupnosti in nacionalni ravni, spremlja razvoj na področju soobstoja v državah članicah ter na podlagi informacij in opažanj sestavi smernice za soobstoj gensko spremenjenih, konvencionalnih in ekoloških pridelkov.“

10

V uvodni izjavi 4 Priporočila z dne 23. julija 2003 je navedeno:

„Postopek dokončne izdaje dovoljenja, ki ga predvideva Direktiva [2001/18], zajema posebne ukrepe glede soobstoja, ki imajo za cilj varstvo zdravja ljudi in okolja; uporaba tega postopka je obvezna.“

11

Točka 1.1 smernic, priloženih k Priporočilu z dne 23. julija 2003, naslovljena „Koncept soobstoja“, določa:

„Gojenje GSO bo vplivalo na organizacijo kmetijske proizvodnje v Evropski uniji. V zvezi s tem gojenjem se, prvič, postavlja vprašanje glede ravnanja v primeru naključne (nenamerne) prisotnosti gensko spremenjenih pridelkov (GS) v konvencionalnih pridelkih in obratno, in drugič, vprašanje zagotovitve izbire proizvajalcem med različnimi vrstami proizvodnje. Kmetje bi načeloma morali imeti možnost pridelovati vrste kmetijskih pridelkov, za katere se odločijo, ne glede na to, ali so to gensko spremenjeni, konvencionalni ali ekološki pridelki. V Evropski uniji ne bi smeli izključiti nobene oblike kmetijstva.

Poleg tega se postavlja tudi vprašanje izbire potrošnikov. Da bi evropskim potrošnikom zagotovili možnost izbire med gensko spremenjenimi in gensko nespremenjenimi živili, mora poleg sistema sledljivosti in označevanja ustrezno delovati tudi kmetijski sektor, ki lahko oskrbuje z različnimi vrstami pridelkov. Zmožnost živilske industrije, da potrošnikom omogoči visoko raven izbire, je tesno povezana z zmožnostjo kmetijskega sektorja, da ohrani različne sisteme proizvodnje.

Soobstoj se nanaša na možnost kmetov, da dejansko lahko izbirajo med gensko spremenjenimi, ekološkimi in konvencionalnimi pridelki, ob spoštovanju zakonskih obveznosti na področju označevanja in/ali zahtev glede čistosti.

Zaradi naključne prisotnosti GSO, katerih količina presega tolerančni prag po zakonodaji Skupnosti, je treba pridelek označiti kot pridelek, ki vsebuje GSO. To lahko zaradi nižje tržne cene zadevnega pridelka ali težav pri njegovi prodaji povzroči izgubo dohodka. Poleg tega imajo kmetje lahko dodatne stroške, če morajo uvajati nadzorne sisteme in ukrepe za zmanjšanje primesi gensko spremenjenih pridelkov v drugih pridelkih. Pri soobstoju se torej pojavi vprašanje morebitnega gospodarskega vpliva mešanja gensko spremenjenih kmetijskih proizvodov in drugih kmetijskih proizvodov, določitve ukrepov upravljanja, ki jih je mogoče izvajati za odpravo vsakršnega tveganja mešanja, in stroškov teh ukrepov.

[…]“

12

Priporočilo z dne 13. julija 2010 razveljavlja in nadomešča Priporočilo z dne 23. julija 2003.

13

S smernicami, ki so priložene k priporočilu z dne 13. julija 2010, so povzete in razdelane navedbe iz smernic, ki so priložene k Priporočilu z dne 23. julija 2003.

14

V uvodni izjavi 11 Direktive Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 36, str. 281), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 32, str. 432, v nadaljevanju: Direktiva 2002/53), je navedeno:

„Seme, ki ga obravnava ta direktiva, bi moralo biti dostopno na prostem trgu znotraj Skupnosti, po tem ko je bilo objavljeno v skupnem katalogu.“

15

Člen 1(1) in (2) te direktive določa:

„1.   Ta direktiva se nanaša na sprejetje za vpis[, med drugim, žit v skupni katalog].

2.   [Skupni katalog] se sestavi na podlagi nacionalnih katalogov držav članic.“

16

Člen 4 navedene direktive določa:

„1.   Države članice zagotovijo, da je sorta sprejeta le, če je razločljiva, nespremenljiva in dovolj izenačena. Sorta mora imeti zadovoljivo vrednost za gojenje in uporabo.

[…]

4.   V primeru gensko spremenjene sorte […] se namerno sproščanje te sorte v okolje potrdi le, če so bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi za preprečitev škodljivih posledic za zdravje ljudi in za okolje.

5.   Če je material, pridobljen iz sorte rastlin, namenjen za uporabo [v živilih ali krmi s področja uporabe Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 32, str. 432)], se sorta sprejme le, če je bila odobrena v skladu z navedeno uredbo.

[…]“

17

Člen 7(1) in (4) določa:

„1.   Države članice poskrbijo, da temelji sprejetje sort na rezultatih uradnega preizkušanja, zlasti poljskih poskusov, ki zajemajo zadostno število lastnosti sorte, ki se jo opisuje. […]

[…]

4.   (a) V primeru gensko spremenjene sorte iz člena 4(4) je treba opraviti oceno tveganja za okolje, enakovredno tisti, ki jo določa [Direktiva 90/220].

(b) Postopke, ki zagotavljajo enakovrednost ocene tveganja za okolje in drugih ustreznih elementov s tistimi, ki jih določa [Direktiva 90/220], se sprejme na predlog Komisije, v uredbi Sveta, ki temelji na ustrezni pravni podlagi iz Pogodbe. Do začetka veljavnosti te uredbe, se gensko spremenjene sorte sprejme za vpis v nacionalni katalog le, če so bile sprejete za trženje v skladu z [Direktivo 90/220].

[…]“

18

Člen 16 določa:

„1.   Države članice zagotovijo, da od objave iz člena 17, seme sort, sprejetih v skladu s to direktivo ali v skladu z načeli, ki ustrezajo tistim iz te direktive, ni podvrženo nobenim tržnim omejitvam, ki se nanašajo na sorto.

2.   Država članica lahko, ob vložitvi prijave […] prepove uporabo sorte na celem svojem ozemlju ali njegovem delu ali določi ustrezne pogoje za gojenje sorte v skladu, v primerih, določenih v pododstavku (c), s pogoji za uporabo proizvodov, ki izhajajo iz takšnega gojenja:

[…]

19

Člen 17 določa:

„Komisija objavi, na podlagi informacij, ki jih dobi od držav članic in ko jih prejme, v [skupnem katalogu] seznam vseh sort, katerih semenski in razmnoževalni material po členu 16, nista podvržena nobenim tržnim omejitvam glede sorte […]. Objavljeno obvestilo navede države članice, ki so prejele dovoljenje po členu 16(2) ali členu 18.

[…]

Objavljeno obvestilo jasno navede sorte, ki so bile gensko spremenjene.“

20

Člen 18 določa:

„Če se ugotovi, da je lahko gojenje sorte, vpisane v skupni katalog sort, v kateri koli državi članici škodljivo z vidika zdravstvenega varstva rastlin za gojenje drugih sort ali vrst ali da predstavlja tveganje za okolje ali zdravje ljudi, lahko ta država članica na podlagi vloge pridobi dovoljenje da […] prepove trženje semena in razmnoževalnega materiala navedene sorte na celem ali na delu svojega ozemlja. Kadar obstaja preteča nevarnost širitve škodljivih organizmov ali preteča nevarnost za zdravje ljudi ali za okolje, lahko zadevna država članica uporabi navedeno prepoved takoj, ko je njena vloga vložena in do sprejema končne odločitve. Navedeno odločitev se sprejme v treh mesecih […]“

21

V skladu z uvodnima izjavama 7 in 11 Uredbe št. 1829/2003, ki se je na podlagi člena 49 uporabljala od 18. aprila 2004, ta vzpostavlja enoten postopek odobritve Skupnosti, ki se uporablja zlasti za krmo, ki vsebuje GSO ali je iz njih sestavljena ali proizvedena, in za GSO, ki se bodo uporabljali kot surovina za proizvodnjo te krme.

22

Člen 16(1), (2) in (7) Uredbe št. 1829/2003 določa:

„1.   Krma[, ki spada na področje uporabe Uredbe št. 1829/2003,] ne sme:

[…]

2.   Nihče ne sme dati na trg […], uporabiti ali predelati [gensko spremenjene krme, ki spada na področje uporabe Uredbe št. 1829/2003], če ta ni zajet[a] v odobritvi, izdani v skladu s tem oddelkom, in če niso izpolnjeni ustrezni pogoji odobritve.

[…]

7.   Odobritev po tej uredbi ne posega[, med drugim, v Direktivo 2002/53].“

23

Člen 20 te uredbe z naslovom „Status obstoječih proizvodov“ določa:

„1.   Z odstopanjem od člena 16(2) se lahko proizvodi, ki sodijo na področje uporabe tega oddelka in so bili zakonito dani na trg v Skupnosti pred začetkom uporabe te uredbe, še naprej dajejo na trg, uporabljajo in predelujejo, pod pogojem, da so izpolnjene naslednje zahteve:

[…]

2.   Prijavo iz odstavka 1 spremljajo podatki[, za katere se z Uredbo št. 1829/2003 zahteva, da se predložijo ob vložitvi prvotne vloge za odobritev, ki temelji na tej Uredbi] […]

[…]

4.   V devetih letih od datuma, ko so bili proizvodi iz odstavka 1(a) prvič dani na trg, vendar ne prej kakor tri leta po začetku uporabe te uredbe, nosilci dejavnosti, odgovorni za njihovo dajanje na trg, predložijo vlogo v skladu s členom 23, ki se uporablja smiselno.

[…]

5.   Za proizvode iz odstavka 1 in krmo, ki jih vsebuje ali je iz njih proizvedena, veljajo določbe te uredbe, zlasti [člen 34, ki se uporablja] smiselno.

[…]“

24

Člen 23, naslovljen „Obnovitev odobritev“, med drugim določa smiselno uporabo člena 17(2) v zvezi s pravili za obravnavanje prvotne prijave za odobritev, ki temelji na Uredbi št. 1829/2003, s strani pristojnega nacionalnega organa in Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljevanju: Agencija), in členov 18 ter 19, ki določata pogoje, pod katerimi, prvič, Agencija na predlog izda mnenje, in drugič, se sprejme odločitev na nivoju Skupnosti. Člen 18(3) med drugim določa, da Agencija za pripravo svojega mnenja določi, ali so s krmo spoštovana merila, določena v členu 16(1), in sicer zlasti neobstoj negativnih posledic za zdravje ljudi in živali ter za okolje.

25

Člen 24, naslovljen „Področje uporabe“, ki spada v oddelek 2, naslovljen „Označevanje“, določa:

„1.   Ta oddelek se uporablja za krmo[, ki spada na področje uporabe Uredbe št. 1829/2003].

2.   Ta oddelek se ne uporablja za krmo, vsebujočo material, ki vsebuje GSO ali je iz njega sestavljen ali proizveden, v deležu največ 0,9 odstotkov krme in vsake krme, iz katere je sestavljena, pod pogojem, da je njegova prisotnost naključna ali tehnično neizogibna.

[…]“

26

Člen 34, naslovljen „Ukrepi ob nesreči“, določa:

„Kadar je očitno, da bodo proizvodi, ki jih ta uredba odobri ali so odobreni v skladu z njo, verjetno predstavljali resno tveganje za zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje […] se sprejmejo ukrepi po postopkih, predvidenih v členih 53 in 54 [Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 6, str. 463)].“

27

Člen 53 Uredbe št. 178/2002, naslovljen „Ukrepi v nujnih primerih za živila in krmo s poreklom iz Skupnosti ali uvoženih iz tretjih držav“, določa:

„1.   Kadar je očitno, da bodo živila ali krma s poreklom iz Skupnosti ali uvoženih iz tretjih držav verjetno predstavljala resno tveganje za zdravje ljudi, živali ali okolje in da takega tveganja ni možno na zadovoljiv način obvladati z ukrepi, ki jih sprejme(jo) prizadeta(e) država(e) članica(e), Komisija […] na lastno pobudo ali na zahtevo države članice, odvisno od resnosti razmer, takoj sprejme enega ali več naslednjih ukrepov:

[začasno ustavitev dajanja v promet ali uporabe živila ali krme s poreklom iz Skupnosti, začasno ustavitev uvoza takih živil ali krme iz tretje države, določitev posebnih pogojev ali drugega ustreznega začasnega ukrepa za živila ali krmo s poreklom iz Skupnosti ali iz tretje države].

2.   V nujnih primerih lahko Komisija začasno sprejme ukrepe iz odstavka 1 po posvetovanju s prizadeto(imi) državo(ami) članico(ami) in potem, ko je o tem obvestila druge države članice.

Čim prej in najpozneje v 10 delovnih dneh se sprejeti ukrepi potrdijo, spremenijo, razveljavijo ali podaljšajo […], vzroki za odločitev Komisije pa se takoj objavijo.“

28

Člen 54 te uredbe, naslovljen „Drugi nujni ukrepi“, določa:

„1.   Kadar država članica uradno obvesti Komisijo o potrebi sprejetja nujnih ukrepov in Komisija ne ukrepa v skladu s členom 53, lahko država članica sprejme začasne zaščitne ukrepe. V takem primeru takoj obvesti druge države članice in Komisijo.

2.   V 10 delovnih dneh Komisija predloži zadevo [Stalnemu odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali], da podaljša, spremeni ali razveljavi začasne nacionalne zaščitne ukrepe.

3.   Države članice lahko svoje začasne zaščitne ukrepe ohranijo do sprejetja ukrepov Skupnosti.“

29

Člen 11 Uredbe Komisije (ES) št. 641/2004 z dne 6. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe št. 1829/2003[…] v zvezi z vlogo za odobritev novih gensko spremenjenih živil in krme, uradnim obvestilom o obstoječih proizvodih in naključni ali tehnično neizogibni navzočnosti gensko spremenjene snovi, ki je prejela ugodno oceno tveganja (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 34, str. 36), ki spada pod oddelek 2 te uredbe, naslovljen „Dodatne zahteve za uradna obvestila o določenih proizvodih, danih na trg pred 18. aprilom 2004“, določa:

„1.   […] uradna obvestila o GSO, danih na trg v skladu z delom C Direktive [90/220] ali delom C Direktive [2001/18], vključujejo tudi kopijo ustreznega soglasja, izdanega na podlagi navedenih direktiv.

2.   Datum objave Odločbe v Uradnem listu [Evropske unije], da se daje soglasje v skladu z Direktivo [90/220] ali Direktivo [2001/18] se šteje kot datum, ko je bil proizvod prvič dan na trg, razen če obvestitelj predloži preverljiv dokaz, da je proizvod prvič dal na trg pozneje.“

30

Člen 1 zakonske uredbe št. 212 z dne 24. aprila 2001 (GURI št. 131 z dne 8. junija 2001, v nadaljevanju: zakonska uredba št. 212/2001) določa:

„[…]

2.   […] Za gojenje semen […] je potrebna odobritev, ki ga izda minister za kmetijstvo in gozdarstvo, s soglasjem ministra za okolje in ministra za zdravje, v obliki akta, sprejetega na podlagi mnenja komisije za semena gensko spremenjenih sort, v katerem so določeni ukrepi za zagotavljanje, da pridelki, ki izhajajo iz gensko spremenjenih sort semen, ne pridejo v stik s pridelki iz tradicionalnih semen ter ne povzročajo biološke škode neposrednemu okolju ob upoštevanju kmetijsko-ekoloških, okoljskih in pedoklimatskih posebnosti.

[…]

5.   Vsak, ki goji semena gensko spremenjenih sort brez dovoljenja, navedenega v odstavku 2, se kaznuje z zaporno kaznijo od šestih mesecev do treh let ali globo do 100 milijonov ITL. Enaka kazen se uporablja v primeru preklica ali začasnega preklica dovoljenja.

[…]“

31

Namen uredbe-zakona št. 279 z dne 22. novembra 2004 (GURI št. 280 z dne 29. novembra 2004), kakor je bila spremenjena in potrjena z zakonom št. 5 z dne 28. januarja 2005 (GURI št. 22 z dne 28. januarja 2005, v nadaljevanju: uredba-zakon št. 279/2004), je sprejetje ukrepov soobstoja ob upoštevanju Priporočila z dne 23. julija 2003.

32

Člen 3 te uredbe-zakona določa, da te ukrepe soobstoja sprejme Ministro delle Politiche agricole alimentari e forestali (v nadaljevanju: minister za kmetijsko, prehransko in gozdarsko politiko) skupaj s stalno konferenco za odnose med državo, deželami in avtonomnima pokrajinama Trento in Bolzano, z neregulativno uredbo, ki je objavljena po posvetovanju s pristojnimi parlamentarnimi komisijami.

33

V skladu z navedeneim členom 3 in členom 4 uredbe-zakona št. 279/2004 morajo biti s to neregulativno uredbo določene okvirne določbe o soobstoju, ob upoštevanju katerih bodo dežele odobrile svoje načrte za soobstoj s sprejetjem aktov ad hoc.

34

V skladu s členom 4(1) uredbe-zakona št. 279/2004 vsaka dežela in avtonomna pokrajina z aktom sprejme načrt za soobstoj, ki vsebuje tehnična pravila za izvajanje soobstoja in določa instrumente, ki zagotavljajo sodelovanje lokalnih organov, na podlagi načel subsidiarnosti, diferenciacije in sorazmernosti.

35

Člen 8 te uredbe-zakona določa, da dokler ne bodo sprejeti različni načrti za soobstoj, gensko spremenjeni pridelki niso dovoljeni, razen tistih, ki so odobreni za raziskave in poskuse.

36

Corte costituzionale (ustavno sodišče) je s sodbo št. 116 z dne 17. marca 2006 na podlagi tožbe, ki jo je vložila dežela Marke, razglasilo za neustavne zlasti člene 3, 4 in 8 uredbe-zakona št. 279/2004.

37

V zvezi s členom 4 je razsodilo, da posega v zakonodajno pristojnost dežel na področju kmetijstva v delu, v katerem te izvajajo pooblastilo za urejanje podrobnih pravil za uporabo načela soobstoja na različnih deželnih ozemljih, ki se, kot je znano, zelo razlikujejo z morfološkega in proizvodnega vidika.

38

Corte costituzionale je člen 8 razglasilo za neustaven, ker je očitno, da je neločljivo povezan z drugimi določbami, glede katerih je bila ugotovljena nezakonitost.

39

Zato sta ostala veljavna člena 1 in 2 uredbe-zakona št. 279/2004, iz katerih je razvidna volja zakonodajalca, da se sklicuje na možnost sprejetja potrebnih ukrepov, da bi se preprečila nenamerna prisotnost GSO v drugih pridelkih, kot so konvencionalni ali ekološki pridelki.

40

Ministro delle Politiche agricole alimentari e forestali je 31. marca 2006 na podlagi sodbe št. 116 z dne 17. marca 2006 sprejelo okrožnico št. 269, v kateri meni, da zaradi navedene sodbe ni vprašljiva legitimnost prepovedi gojenja GSO, dokler ne bodo sprejeti načrti za soobstoj, in da je treba razglasitev neustavnosti člena 8 uredbe-zakona št. 279/2004 razumeti tako, da je treba, čeprav je gojenje GSO še naprej prepovedano, določiti izvajanje pristojnosti deželnega ali pokrajinskega organa na tem področju.

41

V točki 4 te okrožnice poudarja, da mora biti, potem ko so dežele in avtonomne pokrajine sprejele določbe o soobstoju, zapleteni postopek odobritve sproščanja GSO za gojenje tudi pozitivno rešen ob upoštevanju določb uredbe-zakona št. 212/2001, po katerih se zahteva odobritev, ki jo izda ministrstvo.

42

V točki 5 ugotavlja, da gojenje GSO ostaja prepovedano, dokler dežele ne sprejmejo regulativnih instrumentov, ki bodo zagotavljali soobstoj konvencionalnih, ekoloških in gensko spremenjenih pridelkov, in sosednje dežele ne opredelijo ustreznih rešitev, in da se ob neupoštevanju te prepovedi uporabijo sankcije, določene v členu 1(5) zakonske uredbe št. 212/2001.

43

Komisija je z Odločbo 98/294/ES z dne 22. aprila 1998 o dajanju v promet gensko spremenjene koruze (Zea mays L. linija MON 810) na predlog družbe Monsanto Europe SE (v nadaljevanju: Monsanto Europe) na podlagi Direktive 90/220 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 6, str. 77) odobrila dajanje v promet sorodne linije in hibridov, dobljenih iz linije koruze MON 810, v skladu z Direktivo 90/220.

44

Družba Monsanto Europe je 11. julija 2004 zlasti na podlagi člena 20(1)(a) Uredbe št. 1829/2003 prijavila sorte koruze MON 810 kot „obstoječe proizvode“.

45

Komisija je 8. septembra 2004 odobrila vpis 17 sort, ki izhajajo iz koruze MON 810, v skupni katalog.

46

Družba Monsanto Europe pred 17. oktobrom 2006 pristojnemu nacionalnemu organu ni predložila prijave na podlagi člena 17(2) Direktive 2001/18.

47

Ta družba je na podlagi člena 20(4) Uredbe št. 1829/2003 4. maja 2007 zaprosila za obnovitev odobritve dajanja na trg sort koruze MON 810.

48

Družba Pioneer je svetovna družba za proizvodnjo in distribucijo konvencionalnih in gensko spremenjenih semen.

49

Gojiti namerava sorte koruze MON 810, vpisane v skupni katalog.

50

Družba Pioneer je 18. oktobra 2006 Ministero delle Politiche agricole alimentari e forestali zaprosila za odobritev gojenja teh sort v skladu s členom 1(2) zakonske uredbe št. 212/2001.

51

Ministero delle Politiche agricole alimentari e forestali – Dipartimento delle Politiche di sviluppo economico e rurale (ministrstvo za kmetijsko, prehransko in gozdarsko politiko – oddelek za politike razvoja gospodarstva in podeželja) je tej družbi z dopisom št. 3734 z dne 12. maja 2008 sporočilo, da ne more preučiti njene vloge za odobritev gojenja gensko spremenjenih hibridov koruze, ki so že vpisani v skupni katalog, „dokler ne bodo dežele sprejele ustreznih predpisov za zagotavljanje soobstoja gensko spremenjenih, konvencionalnih in ekoloških pridelkov, kot je določeno v okrožnici Mkpgp [ministrstva za kmetijsko, prehrambeno in gozdarsko politiko] z dne 31. marca 2006“.

52

Družba Pioneer v okviru tožbe za razglasitev ničnosti tega dopisa izpodbija zahtevo po pridobitvi nacionalne odobritve za gojenje pridelkov, kot so GSO, ki so sprejeti v skupni katalog.

53

Med drugim izpodbija razlago člena 26a Direktive 2001/18, v skladu s katero naj gojenje GSO v Italiji ne bi bilo dovoljeno do sprejetja deželnih predpisov, namenjenih uvedbi ukrepov za zagotavljanje soobstoja gensko spremenjenih, konvencionalnih in ekoloških pridelkov.

54

V teh okoliščinah je Consiglio di Stato prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Če je država članica sklenila, da bo izdajo dovoljenja za gojenje GSO, čeprav so ti vpisani [v skupni katalog], podredila splošnim ukrepom, primernim za zagotavljanje soobstoja teh pridelkov ter konvencionalnih in ekoloških pridelkov, ali je treba člen 26a [Direktive 2001/18] ob upoštevanju [Priporočila z dne 23. julija 2003] in [Priporočila z dne 13. julija 2010] razlagati tako, da je treba v obdobju pred sprejetjem splošnih ukrepov:

55

Za določitev obsega vprašanja za predhodno odločanje je treba najprej opredeliti pravne okoliščine spora v glavni stvari.

56

Najprej je treba ugotoviti, da je bila prijava za obnovitev odobritve v skladu s členom 17(2) Direktive 2001/18 za sorte koruze MON 810 predložena šele 17. oktobra 2006.

57

Dalje je treba ugotoviti, da sta uporaba in trženje semena sort koruze MON 810 odobrena iz dveh razlogov.

58

Odobrena sta zato, ker so zadevne sorte „obstoječi proizvodi“ v smislu člena 20 Uredbe št. 1829/2003, saj so bile v skladu z odstavkoma 1(a) in 4 tega člena kot take prijavljene Komisiji 11. julija 2004, in sicer pred 18. oktobrom 2004, in ker je bila zanje vložena prijava za obnovitev njihove odobritve 4. maja 2007, to je v roku devetih let, ki je določen v zvezi s tem in ki je v skladu s členom 11(2) Uredbe št. 641/2004 začel teči 5. maja 1998, na dan objave Odločbe 98/294 v Uradnem listu, ter se je iztekel 5. maja 2007.

59

Uporaba in trženje semena sort koruze MON 810 sta bila prav tako odobrena zato, ker so bile te sorte sprejete v skupni katalog, urejen z Direktivo 2002/53.

60

Poleg tega je treba poudariti, da se, čeprav so bile sorte koruze MON 810 odobrene na podlagi člena 20 Uredbe št. 1829/2003 in so bile vpisane v skupni katalog na podlagi Direktive 2002/53, uporablja navedeni člen 26a.

61

Nazadnje je treba opozoriti, da je v sporu o glavni stvari ratione temporis upoštevno le Priporočilo z dne 23. julija 2003.

62

Po opredelitvi pravnih okoliščin je treba šteti, da predložitveno sodišče s svojim vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu sprašuje, ali je lahko gojenje GSO, kot so sorte koruze MON 810, predmet nacionalnega postopka za pridobitev dovoljenja, kadar sta uporaba in trženje teh sort odobrena v skladu s členom 20 Uredbe št. 1829/2003 in so bile navedene sorte sprejete v skupni katalog, ki je določen z Direktivo 2002/53. Sprašuje tudi, ali člen 26a Direktive 2001/18 državi članici omogoča, da nasprotuje gojenju teh GSO na svojem ozemlju do sprejetja ukrepov soobstoja za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v drugih pridelkih.

63

V uvodni izjavi 1 Uredbe št. 1829/2003 je navedeno, da je prosti pretok varnih in zdravstveno ustreznih živil in krme bistven vidik notranjega trga. Člen 19(5) te uredbe določa, da odobritev, izdana po postopku iz te uredbe, velja v vsej Uniji.

64

V uvodni izjavi 11 Direktive 2002/53 je navedeno, da bi moralo biti seme, ki ga obravnava ta direktiva, dostopno na prostem trgu znotraj Unije, potem ko je bilo objavljeno v skupnem katalogu. Člen 16(1) te direktive zato določa, da države članice zagotovijo, da od objave v skupnem katalogu seme sort, sprejetih v skladu s to direktivo, ni podvrženo nobenim tržnim omejitvam, ki se nanašajo na sorto.

65

Očitno je, da imata Uredba št. 1829/2003 in Direktiva 2002/53 namen omogočiti prosto uporabo in svobodno trženje GSO na celotnem ozemlju Unije, če so ti odobreni v skladu z navedeno uredbo in sprejeti v skupni katalog na podlagi navedene direktive.

66

Poleg tega je ob upoštevanju uvodnih izjav 9, 33 in 34 Uredbe št. 1829/2003 in členov 4(4) in (5) ter 7(4) Direktive 2002/53 očitno, da pogoji, ki jih ta akta določata za odobritev ali vpis v skupni katalog, zajemajo zahteve varovanja zdravja in okolja.

67

Glede obstoječih proizvodov, katerih uporaba in trženje sta odobrena v skladu s členom 20 Uredbe št. 1829/2003, je zakonodajalec Unije v bistvu menil, da so bile te zahteve ob prijavi teh proizvodov začasno izpolnjene, zaradi presoje, ki je bila opravljena v fazi odobritve, ki je bila dana predhodno na podlagi Direktive 90/220 ali Direktive 2001/18.

68

Zakonodajalec Unije je poleg tega – s sklicevanjem v členu 20(4) Uredbe št. 1829/2003 na člen 23 in v tem členu na člena 18 in 19 iste uredbe – obstoječe proizvode v zvezi s presojo tveganja za zdravje in okolje v fazi prijave za obnovitev odobritve enačil s proizvodi, ki so bili prvotno odobreni na podlagi Uredbe št. 1829/2003.

69

Iz teh ugotovitev je razvidno, da na podlagi trenutnega stanja prava Unije država članica nima pravice, da za gojenje GSO, ki so bili odobreni v skladu z Uredbo št. 1829/2003 in so vpisani v skupni katalog na podlagi Direktive 2002/53, določi pogoj pridobitve nacionalne odobritve, ki temelji na skrbi za zdravje in okolje.

70

Država članica pa lahko sprejme prepoved ali omejitev gojenja takega proizvoda v primerih, ki so izrecno določeni v pravu Unije.

71

Med temi izjemami so, prvič, ukrepi, sprejeti na podlagi člena 34 Uredbe št. 1829/2003, in ukrepi, ki so bili sprejeti na podlagi členov 16(2) ali 18 Direktive 2002/53, določb, ki niso predmet spora v postopku v glavni stvari, in drugič, ukrepi soobstoja, sprejeti na podlagi člena 26a Direktive 2001/18.

72

Najprej je treba ugotoviti, da tako kot poudarjata španska vlada in Komisija, člen 26a Direktive 2001/18 za države članice določa le možnost uvedbe ukrepov soobstoja.

73

Zato bi se v primeru, ko bi država članica opustila kakršno koli ravnanje na tem področju, prepoved gojenja GSO podaljšala za nedoločen čas in tako pomenila sredstvo za obidenje postopkov iz člena 34 Uredbe št. 1829/2003 in iz členov 16(2) in 18 Direktive 2002/53.

74

Razlaga člena 26a Direktive 2001/18, v skladu s katero bi države članice lahko predpisale tako prepoved, bi bila torej v nasprotju s sistemom, ki je bil uveden z Uredbo št. 1829/2003 in Direktivo 2002/53 in katerega namen je zagotovitev takojšnjega prostega pretoka proizvodov, ki so bili odobreni na ravni Skupnosti in so sprejeti v skupni katalog, potem ko so bile zahteve varovanja zdravja in okolja upoštevane v postopku odobritve in sprejetja.

75

Nazadnje, iz člena 26a Direktive 2001/18 lahko izhajajo omejitve – ali celo geografsko določene omejitve – le zaradi ukrepov soobstoja, ki so bili dejansko sprejeti ob upoštevanju namena teh ukrepov. Ta določba zato državam članicam ne omogoča sprejetja ukrepa, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, ki do sprejetja ukrepov soobstoja na splošno prepoveduje gojenje GSO, ki so bili odobreni na podlagi ureditve Unije in so vpisani v skupni katalog.

76

Glede na vse navedeno je treba na zastavljeno vprašanje odgovoriti, da:

77

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo: