1

Evropska komisija s tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Portugalska republika s tem, da ni zagotovila, da koncentracije PM10 v zunanjem zraku ne presežejo mejnih vrednosti, določenih v členu 13 Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (UL L 152, str. 1), ni izpolnila obveznosti iz navedenega člena 13, kar zadeva območja in aglomeracije Braga, Porto Litoral, Área Metropolitana de Lisboa Norte in Área Metropolitana de Lisboa Sul.

2

Države članice morajo v skladu s členom 11 Direktive Sveta 96/62/ES z dne 27. septembra 1996 o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 3, str. 95) predložiti letna poročila o spoštovanju mejnih vrednosti za koncentracije PM10.

3

Člen 5(1) Direktive Sveta 1999/30/ES z dne 22. aprila 1999 o mejnih vrednostih žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, trdnih delcev in svinca v zunanjem zraku (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 4, str. 164) določa:

„Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da koncentracije PM10 v zunanjem zraku, ocenjene v skladu s členom 7, ne presegajo mejnih vrednosti iz oddelka I Priloge III od datumov, ki so tam določeni.

[…]“

4

Člen 5(4) te direktive določa, da kadar so te mejne vrednosti presežene zaradi koncentracij PM10 v zunanjem zraku, ki so posledica naravnih dogodkov, zaradi katerih koncentracije znatno presegajo normalne ravni ozadja zaradi naravnih virov, zadevna država članica o tem obvesti Komisijo in predloži potrebno utemeljitev.

5

Priloga III k navedeni direktivi določa dve vrsti omejitev za delce PM10, pri čemer loči dve stopnji, ki se delita na dve obdobji. Za stopnjo 1, ki traja od 1. januarja 2005 do 31.decembra 2009, je na eni strani določena dnevna vrednost 50 μg/m3, ki se ne sme preseči več kakor 35-krat v koledarskem letu, na drugi strani pa se ne sme preseči letne vrednosti 40 μg/m3. Za stopnjo 2, ki se začne 1. januarja 2010, je na eni strani določena dnevna vrednost 50 μg/m3, ki se ne sme preseči več kakor 7-krat v koledarskem letu, na drugi strani pa je določena letna vrednost 20 μg/m3.

6

Za potrebe ocenjevanja iz člena 7 te direktive je treba razlikovati med „območji“ in „strnjenimi naselji [aglomeracijami]“.

7

V skladu s členom 2, točka 8, Direktive 1999/30, območje pomeni „del ozemlja držav članic, ki ga same razmejijo“.

8

Člen 2, točka 9, te direktive aglomeracijo opredeljuje kot „območje, poseljeno z več kakor 250.000 prebivalci, kadar je prebivalcev 250.000 ali manj, pa območje, kjer je gostota prebivalstva na km2 taka, da države članice upravičeno potrebujejo ocenjevanje onesnaženosti in upravljanje kakovosti zraka“.

9

Direktiva 2008/50, ki je začela veljati 11. junija 2008, je zbirka petih zakonodajnih aktov s področja ocenjevanja in upravljanja kakovosti zunanjega zraka, med drugim direktiv 96/62 in 1999/30.

10

Navedeni direktivi sta bili s členom 31 Direktive 2008/50 razveljavljeni z 11. junijem 2010, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos in uporabe navedenih direktiv.

11

V odstavku 1 člena 13 Direktive 2008/50, naslovljenega „Mejne vrednosti in alarmne vrednosti za varovanje zdravja ljudi“, je določeno:

„Države članice zagotovijo, da po vseh njihovih območjih in aglomeracijah ravni žveplovega dioksida, PM10, svinca in ogljikovega monoksida v zunanjem zraku ne presežejo mejne vrednosti iz Priloge XI.

[…]

Spoštovanje teh zahtev se ocenjuje v skladu s Prilogo III.

Sprejemljivo preseganje iz Priloge XI se uporablja v skladu s členom 22(3) in členom 23(1).“

12

Ugotoviti je treba, da mejne vrednosti za PM10, določene v Prilogi III k Direktivi 1999/30, v prilogi XI k Direktivi 2008/50 niso bile spremenjene.

13

Vendar pa člen 22 Direktive 2008/50 določa posebna pravila o odlogu rokov za dosego skladnosti in med drugim oprostitev obveznosti uporabe nekaterih mejnih vrednosti.

14

Člen 22(2) in (4) te direktive določa:

„2.   Kadar se zaradi disperzijskih značilnosti določenega mesta, neugodnih podnebnih pogojev ali deleža onesnaževal, ki se prenašajo prek meja, na določenem območju ali v aglomeraciji ne da doseči skladnosti z mejnimi vrednostmi za PM10, kakor so določene v Prilogi XI, je država članica oproščena obveznosti uporabe navedenih mejnih vrednosti do 11. junija 2011, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 in če država članica dokaže, da so bili na nacionalni, regionalni in lokalni ravni sprejeti vsi primerni ukrepi, da bi bil rok izpolnjen.

[…]

4.   Države članice uradno obvestijo Komisijo, kadar po njihovem mnenju zanje velja odstavek 1 ali 2, ter ji pošljejo načrt za kakovost zraka iz odstavka 1, vključno z vsemi ustreznimi podatki, ki jih Komisija potrebuje, da presodi, ali so ustrezni pogoji izpolnjeni. Komisija pri presoji upošteva predvidene učinke ukrepov, ki so jih sprejele države članice, na kakovost zunanjega zraka v teh državah, tako v sedanjosti kot v prihodnosti, pa tudi predvidene učinke sedanjih in načrtovanih ukrepov Skupnosti, ki jih predlaga Komisija, na kakovost zunanjega zraka.

Kadar Komisija temu ne nasprotuje v roku devetih mesecev po prejemu navedenega uradnega obvestila, se šteje, da so ustrezni pogoji za uporabo odstavka 1 ali 2 izpolnjeni.

V primeru nasprotovanja, lahko Komisija od držav članic zahteva, da prilagodijo ali predložijo nove načrte za kakovost zraka.“

15

Komisija je pri preučitvi letnih poročil o spoštovanju mejnih vrednosti za koncentracijo PM10 na podlagi direktiv 96/62 in 1999/30, ki jih je Portugalska republika predložila za leta od 2005 do 2007, ugotovila preseganje navedenih vrednosti v tem obdobju na osmih območjih in aglomeracijah, in sicer Braga, Vale do Ave, Vale de Sousa, Porto Litoral, Zona de Influência de Estarreja, Área Metropolitana de Lisboa Norte, Área Metropolitana de Lisboa Sul in Setúbal.

16

Ker je Komisija menila, da Portugalska republika s tem ne spoštuje obveznosti iz člena 5(1) Direktive 1999/30, je 2. februarja 2009 na to državo članico naslovila uradni opomin, v katerem je med drugim trdila, da ugotovljene kršitve mejnih vrednosti kažejo na tendenco dolgoročnega nespoštovanja navedenih obveznosti.

17

Komisija je v prilogi navedla območja, na katerih so bile zabeležene navedene kršitve mejnih vrednosti za PM10, in portugalske organe pozvala, naj v roku dveh mesecev podajo pripombe.

18

Portugalska republika je v odgovoru z dne 6. aprila 2009 poudarila, da je 5. marca 2009 na podlagi člena 22 Direktive 2008/50 vložila prošnjo za odlog rokov za dosego mejnih vrednosti iz Priloge XI k tej direktivi, saj je menila, da so pogoji za tak odlog izpolnjeni glede aglomeracij Vale do Ave, Vale de Sousa, Porto Litoral, Área Metropolitana de Lisboa Norte, Área Metropolitana de Lisboa Sul in Setúbal.

19

Portugalski organi so glede aglomeracije Setúbal predložili opis metode, ki je bila uporabljena za ugotovitev obsega vpliva naravnih dogodkov, pri čemer so opozorili, da so že pred uradnim opominom pojasnili, da je preseganje mejnih vrednosti posledica naravnih dogodkov, kot so določeni v členu 5(4) Direktive 1999/30.

20

Poleg tega je Portugalska republika glede območij Braga in Zona de Influência de Estarreja Komisijo obvestila o pripravi programov za izboljšanje kakovosti zraka in pri tem prosila za odlog roka za dosego določenih mejnih vrednosti.

21

Komisija je z odločbo z dne 26. novembra 2009, v kateri je ugovarjala oprostitvi, za katero je Portugalska republika zaprosila 5. marca 2009 na podlagi člena 22 Direktive 2008/50, zavrnila navedeno prošnjo.

22

Komisija je ob upoštevanju ugovorov iz odločbe z dne 26. novembra 2009 in zgoraj navedenih letnih poročil 22. marca 2010 na Portugalsko republiko naslovila obrazloženo mnenje.

23

Portugalska republika je v odgovoru z dne 9. junija 2010 ob sklicevanju na vrsto ukrepov, ki se izvajajo, in ob poudarjanju volje, da nadaljuje s prizadevanji za popolno spoštovanje mejnih vrednosti za koncentracije PM10, priznala preseganje teh vrednosti na območjih in v aglomeracijah Aveiro/Ílhavo, Zona de Influência de Estarreja, Porto Litoral, Braga in Área Metropolitana de Lisboa Norte.

24

Ker Komisija s tem odgovorom ni bila zadovoljna, se je odločila vložiti to tožbo.

25

Komisija ob opiranju na ugovore, ki jih je podala v odločbi z dne 26. novembra 2009 in na letna poročila o spoštovanju mejnih vrednosti koncentracije za PM10, ki jih je Portugalska republika predložila za leta od 2005 do 2007, trdi, da so bile te mejne vrednosti presežene na območjih in v aglomeracijah Braga, Porto Litoral, Área Metropolitana de Lisboa Norte in Área Metropolitana de Lisboa Sul.

26

Navedena poročila po navedbah te institucije dokazujejo, da so zadevne mejne vrednosti še vedno presežene na več območjih in aglomeracijah in v nekaterih primerih kažejo na tendenco dolgoročnega preseganja teh mejnih vrednosti. To ugotovitev naj bi potrjevalo poročilo za leto 2009, ki ga je Portugalska republika predložila 30. septembra 2010 glede območij in aglomeracij Braga, Porto Litoral, Aveiro/Ílhavo, Área Metropolitana de Lisboa Norte in Área Metropolitana de Lisboa Sul. V zadnjenavedeni aglomeraciji naj bi kljub upoštevanju naravnih dogodkov na nekaterih vzorčevalnih mestih še vedno prihajalo do preseganja. Poleg tega Komisija opozarja, da se območje Aveiro/Ílhavo ni pojavljalo v poročilih pred uradnim opominom in obrazloženim mnenjem.

27

Portugalska republika najprej oporeka temu, da preseganje mejnih vrednosti za koncentracijo PM10 kaže na dolgoročno tendenco na Portugalskem.

28

Dalje ta država članica trdi, da Komisija v obrazloženem mnenju ni natančno navedla, na katera območja in aglomeracije se nanaša očitek.

29

Nazadnje Portugalska republika, potem ko je opozorila na več ukrepov, ki so jih sprejeli portugalski organi in ki kažejo na napredek glede zmanjšanja preseganja mejnih vrednosti za koncentracije PM10, na podlagi podatkov iz poročila za leto 2009 priznava, da je na območjih in v aglomeracijah, ki so predmet tega postopka, še vedno prihajalo do preseganja dnevnih mejnih vrednosti za PM10, ne pa letne mejne vrednosti, ki od leta 2008 ni bila presežena v nobenem od navedenih območij in aglomeracij.

30

Zato ta država članica predlaga, naj se ta tožba v delu, ki se nanaša na izpodbijane očitke, zavrne.

31

Komisija v repliki poudarja, da je v skladu s sistemom, uvedenim z direktivama 96/62 in 2008/50, administrativno upravljanje kakovosti zunanjega zraka naloga držav članic, kar se kaže, na eni strani, v njihovi pristojnosti za določitev območij in aglomeracij, za pripravo seznamov navedenih območij in aglomeracij, kjer raven zadevnih onesnaževal presega mejne vrednosti, določene za ta onesnaževala ali so pod njimi, za določitev krajev, glede katerih je treba sprejeti posebne ukrepe, in za odločitev, katere ukrepe se sprejme, ter, na drugi strani, v obveznosti, da pravočasno posredujejo informacije o morebitnih preseganjih mejnih vrednosti v obliki poročila.

32

Zato bi lahko Komisija nadzor nad spoštovanjem mejnih vrednosti za zadevna onesnaževala opravila samo na podlagi podatkov, ki jih sporoči država članica sama, ki pa so posredovani v roku devetih mesecev po izteku zadevnega leta. Tako bi lahko ugotovila le preseganje mejnih vrednosti za koncentracije PM10 v obdobju, zajetem v poročilih, ki jih je predložila Portugalska republika.

33

Okoliščina, da so bile navedene mejne vrednosti na nekaterih območjih presežene več let, po mnenju Komisije kaže na sistemski problem, ki se ga mora zadevna država članica v celoti zavedati, saj je sama zbirala podatke in ugotovila preseganje teh mejnih vrednosti.

34

Komisija torej meni, da ji sistem direktiv s področja ocenjevanja in upravljanja kakovosti zunanjega zraka, omogoča, da obstoj morebitne neizpolnitve obveznosti ugotovi na podlagi edinih dopustnih dokazov, ki jih ima na voljo, in sicer podatkov, ki jih predložijo države članice, in da mora zadevna država članica izpodbiti ugotovitve Komisije, pri čemer se opre na novejše podatke, ki lahko dokažejo spoštovanje mejnih vrednosti za zadevna onesnaževala. Če ni takega odziva zadevne države članice, pa bi morala Komisija šteti, da neizpolnitev obveznosti še traja in bi lahko predlagala Sodišču, naj to neizpolnitev ugotovi.

35

Komisija v obravnavani zadevi trdi, da je v predhodnem postopku ves čas zahtevala, da Portugalska republika spoštuje mejne vrednosti, določene z Direktivo 2008/50. Predlogi te tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti naj se torej ne bi nanašali na pretekla leta, temveč na trenutno kršitev, ki jo lahko Portugalska republika izpodbije samo s predložitvijo dokaza o spoštovanju te direktive v roku, določenem v obrazloženem mnenju. Zato bi morala ta država članica dokazati, da ta neizpolnitev obveznosti ne obstaja več, in sicer s predložitvijo novih podatkov, ki lahko dokažejo njeno prenehanje. Če Portugalska republika teh podatkov ne predloži, je treba sklepati, da neizpolnitev obveznosti še traja.

36

Komisija poleg tega poudarja, da v tej zadevi nima pravnega interesa za to, da Sodišče odloči o preteklih dogodkih, saj od sodbe o ugotovitvi preteklega stanja ne bi imela nobene koristi. Če bi Sodišče ugotovilo, da Portugalska republika v letih od 2005 do 2007 ni spoštovala direktive, ki je tedaj veljala, zdaj pa se ne uporablja več, taka sodba načeloma ne bi imela polnega učinka.

37

Komisija glede argumenta Portugalske republike, da ta v obrazloženem mnenju ni navedla območij in aglomeracij, ki niso upoštevna, trdi, da glede na to, da je zadevna država članica edini vir informacij o preseganju mejnih vrednosti za koncentracijo PM10, Portugalska republika ve, kje so te mejne vrednosti presežene. Ker so bila zadevna območja predmet prošnje za izjemo, ki je podlaga za odločbo Komisije z dne 26. novembra 2009, naj bi bila ta država članica zadostno seznanjena s predmetom spora, glede na to, da ni oporekala dejstvom in da je sama v poznejših izjavah omenila območja, kjer so bile navedene mejne vrednosti presežene. Komisija poleg tega trdi, da je zadevna območja navedla v uradnem opominu in da v obrazloženem mnenju ni prišlo do sprememb.

38

Poleg tega naj bi bil, glede na to, da Portugalska republika v odgovoru na tožbo priznava, da po zadnjih dostopnih podatkih še vedno ne zagotavlja nepreseganja dnevne mejne vrednosti PM10 na štirih območjih ali aglomeracijah, vendar da ji je medtem uspelo preprečiti preseganje letne mejne vrednosti PM10, ob koncu razprave edini namen te sodbe ugotoviti, da ta država članica s tem, da ni sprejela potrebnih ukrepov, še naprej krši dnevno mejno vrednost PM10 na teh štirih območjih ali aglomeracijah.

39

Portugalska republika v dupliki odgovarja, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča obstoj neizpolnitve obveznosti presojati glede na položaj države članice ob izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju (glej zlasti sodbi z dne 20. marca 2003 v zadevi Komisija proti Italiji, C-143/02, Recueil, str. I-2877, točka 11, in z dne 12. junija 2003 v zadevi Komisija proti Španiji, C-446/01, Recueil, str. I-6053, točka 15).

40

Tako naj bi se ob izteku tega roka, to je 7. junija 2010, dostopni podatki nanašali na ukrepe za leto 2009 ter na območja in aglomeracije, ki jih je Portugalska republika navedla v svojem odgovoru. Sodba Sodišča bi se tako morala nanašati na ta datum, saj so stališča Komisije glede trenutka, na katerega naj se sodba nanaša, v skladu z zgoraj navedeno sodno prakso brezpredmetna.

41

Komisija s tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Portugalska republika s tem, da ni zagotovila, da koncentracije PM10 v zunanjem zraku ne presežejo mejnih vrednosti, določenih v členu 13 Direktive 2008/50, ni izpolnila obveznosti iz navedene določbe.

42

Čeprav Portugalska republika ni ugovarjala nedopustnosti te tožbe, je treba vseeno najprej ugotoviti, da lahko Sodišče po uradni dolžnosti preuči, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 258 PDEU za vložitev tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti (glej zlasti sodbe z dne 31. marca 1992 v zadevi Komisija proti Italiji, C-362/90, Recueil, str. I-2353, točka 8; z dne 26. januarja 2012 v zadevi Komisija proti Sloveniji, C-185/11, točka 28, in z dne 8. marca 2012 v zadevi Komisija proti Portugalski, C-524/10, točka 64).

43

V tem okviru je treba presoditi, ali so očitki v obrazloženem mnenju in v tožbi predstavljeni skladno in natančno, da bi lahko Sodišče natančno razumelo obseg očitane kršitve prava Unije, kar je nujen pogoj, da lahko Sodišče preveri obstoj zatrjevane neizpolnitve obveznosti (glej v tem smislu sodbi z dne 1. februarja 2007 v zadevi Komisija proti Združenemu kraljestvu, C-199/04, ZOdl., str. I-1221, točki 20 in 21, in z dne 24. marca 2011 v zadevi Komisija proti Sloveniji, C-365/10, točka 19).

44

Kot je namreč razvidno zlasti iz člena 38(1)(c) Poslovnika Sodišča in iz sodne prakse v zvezi s to določbo, je treba v vsaki tožbi navesti predmet spora in kratek povzetek tožbenih razlogov, te navedbe pa morajo biti dovolj jasne in natančne, da toženi stranki omogočijo pripravo obrambe in Sodišču nadzor. Iz tega izhaja, da morajo temeljni dejanski in pravni elementi, na katerih tožba temelji, skladno in razumljivo izhajati iz besedila same tožbe in da morajo biti tožbeni predlogi izraženi nedvoumno, da se prepreči, da bi Sodišče odločilo ultra petita ali da o nekem očitku ne bi odločilo (glej zlasti sodbo z dne 15. junija 2010 v zadevi Komisija proti Španiji, C-211/08, ZOdl., str. I-5267, točka 32; zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Sloveniji z dne 26. januarja 2012, točka 29, in sodbo z dne 19. aprila 2012 v zadevi Komisija proti Nizozemski, C-141/10, točka 15).

45

V obravnavani zadevi je iz tožbenih predlogov razvidno, da se tožba Komisije nanaša samo na območja in aglomeracije Braga, Porto Litoral, Área Metropolitana de Lisboa Norte in Área Metropolitana de Lisboa Sul. Poleg tega je Komisija v zvezi z vprašanjem, katere mejne vrednosti, določene za PM10, so bile presežene, predmet tožbe v repliki omejila na dnevne mejne vrednosti PM10.

46

Vendar Komisija ne v tožbenih predlogih ne v obrazložitvi tožbe ni natančno navedla, za katera leta se očita neizpolnitev obveznosti. Ker pa se sklicuje le na Direktivo 2008/50, zatrjuje samo trenutno neizpolnjevanje obveznosti in trdi, da se mora odločitev Sodišča nanašati na sedanjost in ne na preteklost, brez opredelitve zadevnega obdobja.

47

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da neobstoj navedbe bistvenega elementa tožbe, kot je obdobje, v katerem naj bi Portugalska republika po navedbah Komisije kršila pravo Unije, ne ustreza zahtevam skladnosti, jasnosti in natančnosti.

48

Poleg tega Komisija s tem, da ni natančno navedla obdobja, na katerega se nanaša očitana neizpolnitev obveznosti in tudi ni predložila upoštevnih dokazov, pri čemer je lakonično poudarila, da v tej zadevi nima pravnega interesa za to, da Sodišče odloči o preteklih dogodkih, saj od sodbe o ugotovitvi preteklega stanja ne bi imela nobene koristi, ni le očitno kršila obveznosti, ki zanjo in za Sodišče izhajajo iz sodne prakse, navedene v točkah 43 in 44 te sodbe, temveč tudi onemogoča Sodišču, da bi preizkusilo to tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti.

49

Vendar je treba kljub temu ugotoviti, da je, kot je razvidno iz spisa, pregled letnih poročil za leta od 2005 do 2007, ki jih je Portugalska republika predložila Komisiji, pokazal, da so bile dnevne mejne vrednosti PM10 presežene na več območjih in aglomeracijah. Na podlagi teh poročil je ta institucija na Portugalsko republiko naslovila uradni opomin, v katerem je menila, da ta država članica ne spoštuje obveznosti iz člena 5(1) Direktive 1999/30. Komisija je nazadnje na obravnavi priznala, na eni strani, da so dokazi, na katere opira svojo tožbo, podatki iz letnih poročil za leta od 2005 do 2007, in na drugi strani, da ne gre za sistemski problem, saj ni podana splošna in trajajoča kršitev navedenih obveznosti.

50

Te prepričljive navedbe omogočajo sklep, da se neizpolnitev obveznosti iz člena 5(1) Direktive 2008/50 vsekakor nanaša na preseganje dnevnih mejnih vrednosti PM10 v zunanjem zraku in zajema obdobje od leta 2005 do leta 2007 na območjih in aglomeracijah Braga, Porto Litoral, Área Metropolitana de Lisboa Norte in Área Metropolitana de Lisboa Sul.

51

Zato je treba ugotoviti, da se lahko ta tožba zaradi neizpolnitve obveznosti v tako določenih mejah razglasi za dopustno.

52

Glede utemeljenosti te tožbe zadošča spomniti, da Portugalska republika v svojih stališčih priznava preseganje dnevnih mejnih vrednosti za koncentracije PM10 v zunanjem zraku v mejah, navedenih v točki 50 te sodbe.

53

Zato je treba tožbi v okviru teh meja ugoditi.

54

Po tem pojasnilu je treba ugotoviti, da tožba v delu, v katerem zadeva obdobje po letu 2007, iz razlogov, navedenih v točkah 47 in 48 te sodbe, ne ustreza zahtevam jasnosti in natančnosti in jo je treba zato zavreči kot nedopustno.

55

Zato v nasprotju s tem, kar v tožbenih predlogih zatrjuje Komisija, ni treba upoštevati Direktive 2008/50. Ta direktiva se namreč ne uporablja za dejanja, ki se očitajo zadevni državi članici, storjena pred 11. junijem 2008, to je pred datumom objave in začetkom veljavnosti te direktive.

56

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je treba ugotoviti, da Portugalska republika s tem, da v letih od 2005 do 2007 ni zagotovila, da koncentracije PM10 v zunanjem zraku na območjih in v aglomeracijah Braga, Porto Litoral, Área Metropolitana de Lisboa Norte in Área Metropolitana de Lisboa Sul ne presežejo mejnih vrednosti, določenih v členu 5(1) Direktive 1999/30, ni izpolnila obveznosti iz te določbe.

57

V skladu s členom 138(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Člen 138(3), prvi stavek, tega poslovnika določa, da če vsaka stranka uspe samo deloma, nosi vsaka svoje stroške.

58

V tem sporu je treba upoštevati, da je bil očitek Komisije o nespoštovanju obveznosti iz člena 13 Direktive 2008/50, v delu, ki se nanaša na obdobje po letu 2007, razglašen za nedopustnega.

59

Zato je treba Komisiji in Portugalski republiki naložiti, da nosita svoje stroške.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo: