—

za nemško vlado N. Graf Vitzthum, agent,

—

za K. Puida U. Schlung-Muntau, odvetnica,

—

za belgijsko vlado T. Materne, agent,

—

za Irsko D. O’Hagan, agent, skupaj z D. Conlanom Smythom, barrister,

—

za grško vlado A. Samoni-Rantou, M. Michelogiannaki, T. Papadopoulou, F. Dedousi in G. Papagianni, agentke,

—

za francosko vlado G. de Bergues in B. Beaupère-Manokha, agenta,

—

za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj z L. D’Ascio, avvocato dello Stato,

—

za poljsko vlado M. Szpunar, agent,

—

za vlado Združenega kraljestva C. Murrell, agentka,

—

za švicarsko vlado O. Kjelsen, agent,

—

za Evropsko komisijo M. Condou-Durande in W. Bogensberger, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 3(2) Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 109, v nadaljevanju: Uredba).

2

Predlog je bil vložen v okviru spora med Bundesrepublik Deutschland, ki jo zastopa Bundesamt für Migration und Flüchtlinge (zvezni urad za migracije in begunce, v nadaljevanju: Bundesamt), in K. Puidom, iranskim državljanom, glede odločbe, s katero je Bundesamt ugotovil, da je njegova prošnja za azil nedopustna, in odredil, naj se ga preda Grčiji.

3

Člen 13(1) in (2) Uredbe določa:

„1.   Države članice obravnavajo prošnjo katerega koli državljana tretje države, ki na meji ali ozemlju katere koli od članic zaprosi za azil. Prošnjo obravnava ena sama država članica, in sicer tista, ki je za to odgovorna glede na merila iz poglavja III.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko vsaka država članica obravnava prošnjo za azil, ki ji jo predloži državljan tretje države, tudi če to obravnavanje ni njena odgovornost glede na merila iz te uredbe. V takem primeru navedena država članica postane odgovorna v smislu te uredbe in prevzame obveznosti v zvezi s to odgovornostjo. […]“

4

Člen 5(1) Uredbe določa:

„Merila za določanje odgovorne države članice se uporabljajo po vrstnem redu, v katerem so navedena v [poglavju III].“

5

Država članica, ki je odgovorna v smislu člena 3(1) Uredbe, se določi na podlagi objektivnih meril, ki so po hierarhičnem vrtnem redu navedena v poglavju III te uredbe.

6

Člen 6 Uredbe določa državo, ki je odgovorna za obravnavanje prošnje za azil, ki jo vloži mladoletnik brez spremstva.

7

Člena 7 in 8 Uredbe se uporabljata za prosilca za azil, ki ima družinskega člana, ki mu je bilo kot beguncu dovoljeno prebivanje v državi članici, oziroma za prosilca, ki je vložil prošnjo za azil, glede katere v državi članici še ni bila sprejeta prva vsebinska odločitev.

8

Člen 9 se nanaša na prosilce za azil, ki imajo veljavne ali potekle dokumente za prebivanje ali vizum.

9

Člen 10(1) Uredbe določa to merilo:

„Če se […] ugotovi, da je prosilec za azil ob prihodu iz tretje države nezakonito prečkal mejo države članice po kopnem, morju ali zraku, je za obravnavanje prošnje za azil odgovorna država članica, v katero je vstopil na ta način. […]“

10

Merilo iz člena 11 Uredbe se lahko, pod nekaterimi pogoji, uporabi, če je prosilec za azil vstopil na ozemlje države članice, za katero ne potrebuje vizuma.

11

Člen 12 Uredbe se nanaša na prošnje za azil, ki so bile predložene na mednarodnem tranzitnem območju letališča države članice.

12

Člen 13 Uredbe za primer, da na podlagi hierarhično navedenih meril ni mogoče določiti nobene države članice, določa pomožno pravilo, v skladu s katerim je za obravnavo prošnje za azil odgovorna prva država članica, v kateri je bila ta prošnja vložena.

13

K. Puid, rojen leta 1979, je 20. oktobra 2007 z letom, ki povezuje Teheran (Iran) in Atene (Grčija), s ponarejenimi osebnimi dokumenti pripotoval v Grčijo. Štiri dni se je zadrževal v Grčiji, nato pa je pot nadaljeval v Frankfurt na Majni (Nemčija), kjer je vložil prošnjo za azil.

14

Zoper K. Puida je bilo odrejeno pridržanje do 25. januarja 2008 zaradi njegove vrnitve. K. Puid je nato je pri Verwaltungsgericht Frankfurt am Main vložil prošnjo za izdajo začasne odredbe, v kateri je med drugim predlagal, naj se ugotovi, da je Bundesrepublik Deutschland na podlagi člena 3(2) Uredbe odgovorna za obravnavo njegove prošnje za azil. To sodišče je odredilo, da se ga do 16. januarja 2008 ne sme predati Grčiji.

15

Bundesamt je 14. decembra 2007 ugotovil, da je prošnja K. Puida za azil nedopustna in odredil, naj se ga preda Grčiji. Bundesamt je namreč menil, da je Helenska republika tista država članica, ki je odgovorna za obravnavanje te prošnje, pri čemer ni našel nobenih razlogov, zaradi katerih bi želela Bundesrepublik Deutschland uporabiti člen 3(2) Uredbe. K. Puid je bil 23. januarja 2008 predan Grčiji.

16

Vendar pa je K. Puid v vmesnem času, 25. decembra 2007, pri Verwaltungsgericht Frankfurt am Main vložil tožbo, v kateri je predlagal, naj se ta odločba Bundesamt razveljavi in naj se Bundesrepublik Deutschland naloži, da se razglasi za odgovorno za obravnavo njegove prošnje za azil.

17

Verwaltungsgericht Frankfurt am Main je s sodbo za dne 8. julija 2009 odločbo Bundesamt razveljavilo in ugotovilo, da je bila izvršitev odredbe o vrnitvi nezakonita. Ta sodba temelji na ugotovitvi, da mora Bundesrepublik Deutschland uporabiti možnost prevzema odgovornosti iz člena 3(2), zlasti zaradi pogojev sprejema prosilcev za azil in načina obravnavanja prošenj za azil v Grčiji.

18

Bundesrepublik Deutschland, ki jo zastopa Bundesamt, je pri Hessischer Verwaltungsgerichtshof zoper to sodbo vložila pritožbo.

19

V teh okoliščinah je Hessischer Verwaltungsgerichtshof z odločbo z dne 5. januarja 2011 odločilo, da bo ustavilo postopek in da bo Sodišču postavilo štiri vprašanja za predhodno odločanje, s katerimi se želi določiti obseg uporabe člena 3(2) Uredbe v primerih, ko so zaradi položaja v državi članici, ki je v skladu z merili iz poglavja III Uredbe odgovorna za obravnavo prošnje za azil, ogrožene temeljne pravice prosilca za azil.

20

Bundesamt se je 20. januarja 2011 odločil, da bo na podlagi člena 3(2) Uredbe obravnaval prošnjo K. Puida za azil. Nato mu je z odločbo z dne 18. maja 2011 priznal status begunca.

21

Hessischer Verwaltungsgerichtshof kljub temu meni, da vprašanje za predhodno odločanje ni postalo brezpredmetno, ker ima K. Puid interes za ugotovitev nezakonitosti odločbe z dne 14. decembra 2007, saj lahko v tem primeru zaradi pridržanja vloži odškodninski zahtevek.

22

Sodno tajništvo Sodišča je z dopisom z dne 21. decembra 2011 predložitvenemu sodišču poslalo sodbo z dne 21. decembra 2011 v združenih zadevah N. S. in drugi (C-411/10 in C-493/10, ZOdl., str. I-13905) in ga pozvalo, naj sporoči, ali glede na navedeno sodbo vztraja pri svojem predlogu za sprejetje predhodne odločbe.

23

Hessischer Verwaltungsgerichtshof je z odločbo z dne 1. junija 2012, ki je na Sodišče prispela 8. junija 2012, umaknilo prva tri vprašanja, ker je menilo, da je bilo nanje zadostno odgovorjeno že v zgoraj navedeni sodbi N. S. in drugi. Vendar pa predložitveno sodišče meni, da je treba zato, da se podrobneje pojasni vsebina omenjene sodbe v zvezi z možnostjo prosilca, da se na sodišču sklicuje na obveznost države članice, v kateri je, da obravnava njegovo prošnjo, ohraniti to vprašanje:

„Ali subjektivni zahtevek prosilca za azil za uresničitev prevzema odgovornosti, ki ga lahko uveljavlja nasproti državi članici, izhaja iz obveznosti države članice, da izvaja pravico v skladu s členom 3(2), prvi stavek, [Uredbe]?“

24

Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali se lahko prosilec za azil pred nacionalnim sodiščem sklicuje na to, da ima država članica, v kateri je vložil prošnjo za azil, dolžnost, da na podlagi člena 3(2) Uredbe obravnava to prošnjo, če so zaradi položaja v državi članici, ki je v skladu z merili iz poglavja III Uredbe odgovorna za obravnavo te prošnje, ogrožene njegove temeljne pravice.

25

Najprej je treba ugotoviti, da iz odločb predložitvenega sodišča z dne 22. decembra 2010 in z dne 1. junija 2012 izhaja, da to vprašanje temelji na domnevi, da naj bi imela v položaju, kakršen je v postopku v glavni stvari, država članica, v kateri je prosilec za azil vložil prošnjo, dolžnost, da uporabi svojo pravico do prevzema odgovornosti iz člena 3(2) Uredbe.

26

Vendar pa to iz te določbe ne izhaja.

27

V zvezi s tem je treba spomniti, da v skladu s členom 3(1) Uredbe prošnjo obravnava ena sama država članica, in sicer tista, ki je za to odgovorna glede na merila iz poglavja III.

28

Po drugi strani člen 3(2) Uredbe določa, da lahko, z odstopanjem od člena (3)1 Uredbe, vsaka država članica obravnava prošnjo za azil, ki jo predloži državljan tretje države, tudi če to obravnavanje ni njena odgovornost glede na merila iz Uredbe.

29

Čeprav je Sodišče v točki 107 zgoraj navedene sodbe N. S. in drugi navedlo, da ima v okoliščinah, kakršne so bile v tej sodbi, država članica, ki izvede postopek določitve odgovorne države članice, možnost iz člena 3(2) Uredbe, da sama obravnava prošnjo, pa ni ugotovilo, da je to dolžna storiti.

30

Nasprotno, treba je poudariti, da je Sodišče presodilo, da so države članice zavezane, da prosilca za azil ne predajo državi članici, ki je na podlagi meril iz poglavja III odgovorna, če ni mogoče, da ne bi vedele, da sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka in pogoji za sprejem prosilcev za azil v tej državi članici pomenijo utemeljene razloge za prepričanje, da bi bil prosilec izpostavljen resnični nevarnosti, da se bo z njim nečloveško ali ponižujoče ravnalo v smislu člena 4 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo N. S. in drugi, točki 94 in 106).

31

Naloga predložitvenega sodišča je, da presodi, ali so ob izvršitvi odločbe o predaji K. Puida Grčiji take sistemske pomanjkljivosti obstajale.

32

Glede vprašanja, ali mora država članica, ki ne more predati prosilca za azil državi članici, za katero je bilo na podlagi Uredbe ugotovljeno, da je prva odgovorna, sama obravnavati prošnjo, je treba spomniti, da je v poglavju III te uredbe navedeno več meril in da se ta merila v skladu s členom 5(1) te uredbe uporabljajo v vrstnem redu, kot so navedena v tem poglavju (zgoraj navedena sodba N. S. in drugi, točka 95).

33

Kot je Sodišče že presodilo, zato – razen v primeru, da država uporabi možnost iz člena 3(2) Uredbe in sama obravnava prošnjo – nemožnost predaje prosilca državi članici, ki je bila na podlagi meril iz poglavja III določena kot prva odgovorna, pomeni, da mora država članica, ki bi morala opraviti to predajo, uporabiti preostala merila iz navedenega poglavja, da bi preverila, ali eno od teh meril omogoča ugotovitev, da je za obravnavanje prošnje za azil odgovorna kaka druga država članica (zgoraj navedena sodba N. S. in drugi, točki 96 in 107).

34

Če to ni tako, je za obravnavo prošnje na podlagi člena 13 Uredbe odgovorna prva država, v kateri je bila prošnja vložena (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo N. S. in drugi, točka 97).

35

Pomembno pa je, da država članica, v kateri je prosilec za azil, pazi, da položaja, v katerem se kršijo temeljne pravice tega prosilca, ne podaljša z nerazumno dolgim postopkom določitve odgovorne države članice. Po potrebi mora prošnjo sama obravnavati v skladu s pravili iz člena 3(2) Uredbe (zgoraj navedena sodba N. S. in drugi, točki 98 in 108).

36

Glede na navedeno je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da če ni mogoče, da država članica ne bi vedela, da sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka in pogoji za sprejem prosilcev za azil v državi, ki je bila na podlagi meril iz poglavja III Uredbe določena za prvo odgovorno, pomenijo utemeljene razloge za prepričanje, da bi bil prosilec izpostavljen resnični nevarnosti, da se bo z njim nečloveško ali ponižujoče ravnalo v smislu člena 4 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, kar mora preveriti predložitveno sodišče, država članica, ki izvede postopek določitve odgovorne države članice, prosilca za azil ne sme predati državi članici, ki je bila določena kot prva odgovorna, in mora, razen v primeru, da sama obravnava prošnjo, uporabiti preostala merila iz tega poglavja, da bi ugotovila, ali je mogoče na podlagi katerega od teh meril kot odgovorno določiti kako drugo državo članico, ali, če to ni tako, člen 13 te uredbe.

37

Po drugi strani pa v takem položaju samo to, da predaja prosilca državi članici, ki je bila določena kot prva odgovorna, ni mogoča, še ne pomeni, da mora država, ki izvede postopek določitve odgovorne države članice, na podlagi člena 3(2) Uredbe sama obravnavati prošnjo za azil.

38

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:

Če ni mogoče, da država članica ne bi vedela, da sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka in pogoji za sprejem prosilcev za azil v državi, ki je bila na podlagi meril iz poglavja III Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, določena za prvo odgovorno, pomenijo utemeljene razloge za prepričanje, da bi bil prosilec izpostavljen resnični nevarnosti, da se bo z njim nečloveško ali ponižujoče ravnalo v smislu člena 4 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, kar mora preveriti predložitveno sodišče, država članica, ki izvede postopek določitve odgovorne države članice, prosilca za azil ne sme predati državi članici, ki je bila določena kot prva odgovorna, in mora, razen v primeru, da sama obravnava prošnjo, uporabiti preostala merila iz tega poglavja, da bi ugotovila, ali je mogoče na podlagi katerega od teh meril kot odgovorno določiti kako drugo državo članico, ali, če to ni tako, člen 13 te uredbe.

Po drugi strani pa v takem položaju samo to, da predaja prosilca državi članici, ki je bila določena kot prva odgovorna, ni mogoča, še ne pomeni, da mora država, ki izvede postopek določitve odgovorne države članice, na podlagi člena 3(2) Uredbe št. 343/2003 sama obravnavati prošnjo za azil.