1. 

V času, ko sta politična in pravna razprava o tem, ali je širitev manevrskega prostora držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje gensko spremenjenih organizmov ( 2 ), ki so odobreni na njihovem celotnem ozemlju ali njegovem delu, potrebna ali ne, živahni bolj kot kdaj koli prej, ( 3 ) ta predlog za sprejetje predhodne odločbe omogoča pregled trenutnega stanja prava Unije.

2. 

Ta predlog se nanaša zlasti na razlago člena 26a Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS ( 4 ), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 ( 5 ).

3. 

Ta člen z naslovom „Ukrepi za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO“ določa:

4. 

Komisija je v zvezi s tem zaporedoma sprejela dve priporočili. Najprej gre za Priporočilo Komisije 2003/556/ES z dne 23. julija 2003 o smernicah za oblikovanje nacionalnih strategij in najboljših praks za zagotovitev soobstoja gensko spremenjenih, konvencionalnih in ekoloških pridelkov ( 6 ). To priporočilo je bilo nato razveljavljeno in nadomeščeno s Priporočilom Komisije z dne 13. julija 2010 o smernicah za razvoj nacionalnih ukrepov soobstoja za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v konvencionalnih in ekoloških pridelkih ( 7 ).

5. 

Priporočili vsebujeta splošna načela, namenjena usmerjanju držav članic, če se odločijo sprejeti ukrepe za zagotovitev soobstoja gensko spremenjenih, konvencionalnih in ekoloških pridelkov.

6. 

Komisija v obeh besedilih izhaja iz načela, da v Evropski uniji ne sme biti izključena nobena oblika kmetijstva, pa naj gre za konvencionalno ali ekološko kmetijstvo oziroma za kmetijstvo, ki temelji na uporabi GSO. Da bi proizvajalcem in potrošnikom omogočili izbiro med temi tremi vrstami proizvodnje, je treba ohranjati različne proizvodne sisteme. V tem smislu je cilj ukrepov soobstoja preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v drugih pridelkih, da se preprečita morebitna ekonomska škoda ( 8 ) ter vpliv mešanja gensko spremenjenih in drugih pridelkov. ( 9 )

7. 

Ukrepi soobstoja so lahko na primer določitev razdalj za izolacijo med parcelami, namenjenimi GSO, in parcelami, namenjenimi konvencionalnim ali ekološkim pridelkom, ureditev varovalnih pasov, namestitev preprek za širjenje cvetnega prahu ali prilagoditev kolobarjenja pridelkov. ( 10 )

8. 

V tej zadevi mora Consiglio di Stato (Italija) oceniti skladnost nacionalne zakonodaje, ki izdajo nacionalnih dovoljenj za gojenje GSO podreja sprejetju ukrepov soobstoja na ravni dežel, s pravom Unije. Consiglio di Stato želi pojasnilo o obsegu člena 26a Direktive 2001/18 v povezavi s priporočiloma z dne 23. julija 2003 in 13. julija 2010. V tem smislu je Consiglio di Stato Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Če je država članica sklenila, da bo izdajo dovoljenja za gojenje GSO, čeprav so ti vpisani [v skupni katalog sort poljščin, določenih v Direktivi 2002/53/ES ( 11 ) (v nadaljevanju: skupni katalog)], podredila splošnim ukrepom, primernim za zagotavljanje soobstoja teh pridelkov ter konvencionalnih in ekoloških pridelkov, ali je treba člen 26a Direktive 2001/18/ES ob upoštevanju [Priporočila z dne 23. julija 2003] in [Priporočila z dne 13. julija 2010] razlagati tako, da je treba v obdobju pred sprejetjem splošnih ukrepov: dovoljenje izdati, ker so predmet dovoljenja GSO, ki so vpisani v […] skupni katalog sort; ali preučitev vloge za izdajo dovoljenja odložiti, dokler niso sprejeti splošni ukrepi; ali dovoljenje izdati, vendar z določitvijo ustreznih pogojev, ki v konkretnem primeru preprečujejo stik, tudi nenameren, gensko spremenjenih pridelkov, ki so predmet odobritve, s konvencionalnimi ali ekološkimi pridelki v istem okolju?“

9. 

To vprašanje izvira iz spora med družbo Pioneer Hi Bred Italia Srl (v nadaljevanju: družba Pioneer) in Ministero delle Politiche agricole alimentari e forestali (v nadaljevanju: ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo) v zvezi z zakonitostjo dopisa, ki ga je ministrstvo poslalo družbi Pioneer in v katerem ji je sporočilo, da ne more preučiti njene vloge za odobritev uporabe gensko spremenjenih hibridov koruze MON 810, ki so že vpisani v skupni katalog sort, dokler ne bodo dežele sprejele ustreznih predpisov za zagotavljanje soobstoja gensko spremenjenih, konvencionalnih in ekoloških pridelkov.

10. 

Zdi se, da Consiglio di Stato pri oblikovanju vprašanja izhaja iz predpostavke, da država članica lahko veljavno vzpostavi postopek za odobritev gojenja GSO na nacionalni ravni, čeprav so ti že odobreni na ravni Unije. Prvič, preveriti bo treba, ali je ta predpostavka pravilna.

11. 

Drugič, preučil bom, ali lahko država članica za zavrnitev gojenja GSO, ki so odobreni v skladu s pravom Unije, na svojem ozemlju upravičeno navaja dejstvo, da načrti soobstoja niso vzpostavljeni na deželni ravni.

12.

Komisija je na prošnjo družbe Monsanto Europe SA ( 12 ) dovolila dajanje v promet koruze MON 810 z Odločbo 98/294/ES ( 13 ).

13.

Direktiva 2001/18 naj bi bila v skladu s členom 34 prenesena najpozneje do 17. oktobra 2002. Ta direktiva je razveljavila in nadomestila Direktivo 90/220/EGS ( 14 ), na podlagi katere je bilo izdano dovoljenje za dajanje v promet koruze MON 810.

14.

Proizvod, kot je koruza MON 810, je bil v členu 17(1)(b) Direktive 2001/18 določen kot proizvod, za katerega je bila odobritev izdana po Direktivi 90/220 pred 17. oktobrom 2002. Vendar pa družba Monsanto Europe pri pristojnem nacionalnem organu pred 17. oktobrom 2006 ni predložila prijave na podlagi člena 17(2) Direktive 2001/18. Ta družba torej ni zahtevala obnovitve odobritve dajanja v promet koruze MON 810 po postopku, določenem v členu 17 te direktive.

15.

Uredba št. 1829/2003 v skladu z uvodnima izjavama 7 in 11 uvaja enoten postopek odobritve Skupnosti, ki se uporablja zlasti za krmo, ki je sestavljena iz GSO, jih vsebuje ali je iz njih proizvedena, ter za GSO, ki se bodo uporabljali kot izvorni material za proizvodnjo take krme.

16.

Družba Monsanto Europe je želela še naprej dajati koruzo MON 810 v promet v okviru določb te uredbe. Družba Monsanto Europe je namreč 11. julija 2004 Komisiji zlasti na podlagi člena 20(1)(a) navedene uredbe prijavila koruzo MON 810 kot „obstoječi proizvod“, ki spada v oddelek 1 poglavja III Uredbe št. 1829/2003. ( 15 ) Družba je 4. maja 2007 zahtevala obnovitev odobritve dajanja v promet koruze MON 810 na podlagi člena 20(4) te uredbe. Na podlagi člena 23(4) navedene uredbe obstoječa odobritev med postopkom obnovitve učinkuje še naprej.

17.

Sodišče je v sodbi z dne 8. septembra 2011 v zadevi Monsanto in drugi ( 16 ) razsodilo, da člen 20(1) Uredbe št. 1829/2003, ki dovoljuje nadaljevanje uporabe zadevnih proizvodov, pokriva uporabo prijavljenih proizvodov kot semen ( 17 ).

18.

Iz člena 20(5) te uredbe izhaja, da „[z]a proizvode iz odstavka 1 in krmo, ki jih vsebuje ali je iz njih proizvedena, veljajo določbe te uredbe, zlasti členi 21, 22 in 34, ki se uporabljajo smiselno“.

19.

Poleg tega je treba pojasniti, da je Komisija 8. septembra 2004 odobrila, da se 17 sort, ki izhajajo iz koruze MON 810, vpiše v skupni katalog, ki ga ureja Direktiva 2002/53.

20.

Razmerje med ureditvami, določenimi v Uredbi št. 1829/2003 in Direktivi 2002/53, je pojasnjeno v členu 4(5) slednje, ki določa, da „[č]e je material, pridobljen iz sorte rastlin, namenjen za uporabo v živilih s področja uporabe člena 3 ali krmi s področja uporabe člena 15 Uredbe […] št. 1829/2003 […], se sorta sprejme le, če je bila odobrena v skladu z navedeno uredbo“.

21.

Iz teh elementov izhaja, da koruza MON 810 ne spada samo v ureditev, uvedeno z Uredbo št. 1829/2003, ampak tudi v ureditev, določeno z Direktivo 2002/53.

22.

Poleg tega ima člen 26a Direktive 2001/18, ki je bil dodan s členom 43, točka 2, Uredbe št. 1829/2003, splošni namen in se torej uporablja za GSO, kot je koruza MON 810. ( 18 )

23.

Družba Pioneer je svetovna družba za proizvodnjo in distribucijo konvencionalnih in gensko spremenjenih semen.

24.

Gojiti namerava sorte koruze MON 810, vpisane v skupni katalog.

25.

Družba Pioneer je 18. oktobra 2006 Ministero delle Politiche agricole alimentari e forestali zaprosila za dovoljenje za gojenje teh sort v skladu s členom 1(2) zakonske uredbe št. 212 (decreto legislativo n. 212) z dne 24. aprila 2001 ( 19 ), ki določa:

„[…] Za gojenje semen […] je potrebno dovoljenje, ki ga izda minister za kmetijstvo in gozdarstvo, s soglasjem ministra za okolje in ministra za zdravje, v obliki akta, sprejetega na podlagi mnenja komisije za semena gensko spremenjenih sort, v katerem so določeni ukrepi za zagotavljanje, da pridelki, ki izhajajo iz gensko spremenjenih sort semen, ne pridejo v stik s pridelki iz tradicionalnih semen ter ne povzročajo biološke škode neposrednemu okolju ob upoštevanju kmetijsko-ekoloških, okoljskih in pedoklimatskih posebnosti.“ ( 20 )

26.

Ministero delle Politiche agricole alimentari e forestali – Dipartimento delle Politiche di sviluppo economico e rurale della Repubblica Italiana (v nadaljevanju: oddelek za razvoj gospodarstva in podeželja Italijanske republike) je družbi Pioneer z dopisom št. 3734 z dne 12. maja 2008 sporočil, da ne more preučiti njene vloge za odobritev gojenja gensko spremenjenih hibridov koruze, ki so že vpisani v skupni katalog, „dokler ne bodo dežele sprejele ustreznih predpisov za zagotavljanje soobstoja gensko spremenjenih, konvencionalnih in ekoloških pridelkov, kot je določeno v okrožnici [št. 269] [Ministero delle Politiche agricole alimentari e forestali] z dne 31. marca 2006“.

27.

Treba je pojasniti nacionalni pravni okvir, ki je privedel do sprejetja take odločbe.

28.

Namen uredbe-zakona št. 279 (decreto-legge n. 279) z dne 22. novembra 2004 ( 21 ), kakor je bila spremenjena in potrjena v zakon št. 5 (legge n. 5) z dne 28. januarja 2005 ( 22 ), je sprejetje ukrepov soobstoja ob upoštevanju Priporočila z dne 23. julija 2003.

29.

Člen 3 uredbe-zakona št. 279 določa, da te ukrepe soobstoja sprejme Ministero delle Politiche agricole alimentari e forestali z neregulativno uredbo skupaj s stalno konferenco za odnose med državo, deželami in avtonomnima pokrajinama Trento in Bolzano, ki je objavljena po posvetovanju s pristojnimi parlamentarnimi komisijami.

30.

V skladu s tem členom in členom 4 uredbe-zakona št. 279 morajo biti s to neregulativno uredbo določene okvirne določbe soobstoja, ob upoštevanju katerih bodo dežele odobrile svoje načrte za soobstoj s sprejetjem aktov ad hoc.

31.

V skladu s členom 4(1) uredbe-zakona št. 279 načrt za soobstoj sprejme vsaka dežela in avtonomna pokrajina z aktom in vsebuje tehnična pravila za izvajanje soobstoja, pri čemer določa instrumente, ki zagotavljajo sodelovanje lokalnih organov, na podlagi načel subsidiarnosti, diferenciacije in sorazmernosti.

32.

Člen 8 te uredbe-zakona določa, da dokler ne bodo sprejeti različni načrti za soobstoj, gensko spremenjeni pridelki niso dovoljeni, razen tistih, ki so odobreni za raziskave in poskuse.

33.

Corte costituzionale (ustavno sodišče) je s sodbo z dne 17. marca 2006 na podlagi tožbe, ki jo je vložila dežela Marke, razglasilo za neustavne zlasti člene 3, 4 in 8 uredbe-zakona št. 279.

34.

Corte costituzionale je zlasti v zvezi s členom 4 te uredbe-zakona razsodilo, da posega v zakonodajno pristojnost dežel na področju kmetijstva v delu, v katerem te izvajajo pooblastilo za urejanje podrobnih pravil za uporabo načela soobstoja na različnih deželnih ozemljih, ki se, kot je znano, zelo razlikujejo z morfološkega in proizvodnega vidika.

35.

Corte costituzionale je člen 8 navedene uredbe-zakona razglasilo za neustaven v delu, v katerem se zdi, da je neločljivo povezan z drugimi določbami, ki veljajo za nezakonite.

36.

Zato sta ostala v veljavi člena 1 in 2 uredbe-zakona št. 279, iz katerih je razvidna volja nacionalnega zakonodajalca, da se sklicuje na možnost sprejetja potrebnih ukrepov, da se prepreči nenamerna prisotnost GSO v drugih pridelkih, kot so konvencionalni ali ekološki pridelki.

37.

Ministero delle Politiche agricole alimentari e forestali je 31. marca 2006 na podlagi zgoraj navedene sodbe z dne 17. marca 2006 sprejelo okrožnico št. 269, v kateri meni, da navedena sodba ne postavlja pod vprašaj legitimnosti prepovedi gojenja GSO, dokler ne bodo sprejeti načrti za soobstoj, in da je treba razglasitev neustavnosti člena 8 uredbe-zakona št. 279 razumeti tako, da je treba, če je gojenje GSO še naprej prepovedano, določiti izvajanje pristojnosti deželnega ali pokrajinskega organa na tem področju.

38.

V točki 4 te okrožnice poudari, da mora biti, potem ko so dežele in avtonomne pokrajine sprejele svoje določbe o soobstoju, postopek odobritve GSO za gojenje tudi pozitivno rešen ob upoštevanju določb uredbe-zakona št. 212/2001, po katerih se zahteva dovoljenje, ki ga izda ministrstvo.

39.

Ministero delle Politiche agricole alimentari e forestali v točki 5 navedene okrožnice predlaga, naj:

40.

Zgoraj navedeni dopis št. 3734 z dne 12. maja 2008 je v skladu s tem, kar je določeno v okrožnici št. 269 z dne 31. marca 2006.

41.

Družba Pioneer je pri predsedniku Italijanske republike vložila izredno pritožbo za razglasitev ničnosti tega dopisa. V teh okoliščinah je Consiglio di Stato prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo vprašanje, navedeno v točki 8 teh sklepnih predlogov.

42.

V okviru tega predloga za sprejetje predhodne odločbe so pisna stališča predložile družba Pioneer, italijanska in španska vlada ter Komisija. Obravnava je potekala 21. marca 2012 ob navzočnosti družbe Pioneer, italijanske vlade in Komisije.

43.

Preden preučim, kolikšen obseg je treba dati členu 26a Direktive 2001/18, je treba preveriti, ali lahko država članica upravičeno postavi nacionalno ureditev odobritve gojenja GSO nad ureditev, ki jo določa pravo Unije. Po mojem mnenju je odgovor nikalen, kot se je na obravnavi strinjala tudi italijanska vlada.

44.

Kot smo videli, lahko štejemo, da sta uporaba in trženje semen sort gensko spremenjene koruze MON 810 v Uniji odobrena na dvojni podlagi.

45.

Prvič, odobrena sta na podlagi Uredbe št. 1829/2003, ker so te sorte „obstoječi proizvodi“ v smislu člena 20 te uredbe. Proizvod, ki je predmet tega postopka odobritve, se lahko uporablja in trži v Uniji. Kar zadeva gensko spremenjeno krmo, to izhaja iz člena 16(2) navedene uredbe, ki določa, da „[n]ihče ne sme dati v promet GSO, uporabiti ali predelati proizvod[a] iz člena 15(1), če ta ni zajet v odobritvi, izdani v skladu s tem oddelkom, in če niso izpolnjeni ustrezni pogoji odobritve“. Člen 19(5) Uredbe št. 1829/2003 poleg tega določa, da „[o]dobritev, izdana po postopku iz te uredbe, velja v vsej Skupnosti“.

46.

Poleg tega navedba iz uvodne izjave 1 te uredbe, v skladu s katero je „[p]rosti pretok varnih in zdravstveno ustreznih živil in krme bistven vidik notranjega trga ter znatno prispeva k zdravju in dobremu počutju državljanov ter njihovim socialnim in ekonomskim interesom“, pomeni, da je učinek odobritve za proizvode, od trenutka, ko so bili v skladu s postopki, določenimi v navedeni uredbi, predmet znanstvene ocene, s katero je bilo ugotovljeno, da ni nevarnosti negativnih vplivov za okolje ali zdravje, in so bili torej odobreni za dajanje v promet, omogočiti prosti pretok zadevnih živil ali krme med državami članicami.

47.

Drugič, uporaba in trženje semen sort gensko spremenjene koruze MON 810 sta v Uniji dovoljena, ker so bile te sorte sprejete v skupni katalog, ki ga ureja Direktiva 2002/53.

48.

V uvodni izjavi 11 te direktive je namreč določeno, da bi moralo biti „[s]eme, ki ga obravnava ta direktiva, […] dostopno na prostem trgu znotraj Skupnosti po tem, ko je bilo objavljeno v skupnem katalogu“. Člen 16(1) navedene direktive torej državam članicam nalaga, da zagotovijo, „da od objave iz člena 17, seme sort, sprejetih v skladu s to direktivo ali v skladu z načeli, ki ustrezajo tistim iz te direktive, ni podvrženo nobenim tržnim omejitvam, ki se nanašajo na sorto“.

49.

Niti Uredba št. 1829/2003 niti Direktiva 2002/53 državam članicam ne dovoljujeta, da bi na nacionalni ravni uvedle raven dodatnega nadzora tveganj, ki jih GSO lahko predstavljajo za okolje ali zdravje, na podlagi katerega bi pristojni organ države članice izdajal ali zavračal dovoljenje za gojenje na njenem ozemlju. Pri sedanjem stanju prava Unije sistem, ki ureja dajanje GSO v promet v Uniji, torej temelji na izdaji dovoljenja na ravni Unije, ki zadevnim GSO omogoča, da se prosto uporabljajo in tržijo v državah članicah. Člen 1(2) zakonske uredbe št. 212/2001 je torej v nasprotju s sistemom, ki ga vzpostavlja pravo Unije, saj je treba za gojenje GSO vedno pridobiti nacionalno dovoljenje.

50.

Zato bi moralo Sodišče v prvem delu razlogovanja predložitvenemu sodišču odgovoriti, da GSO, kot so gensko spremenjeni hibridi koruze, pridobljeni iz koruze MON 810 in ki so bili zlasti odobreni kot semena za gojenje na podlagi Direktive 90/220 ter so bili pod pogoji iz člena 20 Uredbe št. 1829/2003 prijavljeni kot obstoječi proizvodi, nato pa so bili predmet vloge za obnovitev odobritve, ki se obravnava, in so bili sprejeti v skupni katalog, ki ga ureja Direktiva 2002/53, ne smejo biti predmet postopka nacionalne odobritve.

51.

Če država članica, potem ko je bila izdana odobritev za GSO na ravni Unije, ugotovi tveganje za okolje ali zdravje in želi to tveganje upoštevati, mora uporabiti enega od postopkov, ki ga v ta namen določa zakonodaja Unije. Če glede na okoliščine spora o glavni stvari upoštevamo Direktivo 2002/53 in Uredbo št. 1829/2003, so ti postopki takšni.

52.

V skladu s členom 16(2) Direktive 2002/53:

„Država članica lahko, ob vložitvi prijave […] prepove na celem svojem ozemlju ali njegovem delu ali določi ustrezne pogoje za pridelovanje sorte v skladu, v primerih, določenih v pododstavku (c), s pogoji za uporabo proizvodov, ki izhajajo iz takšne pridelave:

[…]

53.

Poleg tega člen 18 te direktive določa, da „[č]e se ugotovi, da je lahko pridelovanje sorte, vpisane v skupni katalog […], v kateri koli državi članici škodljivo z vidika zdravstvenega varstva rastlin za pridelovanje drugih sort ali vrst ali da predstavlja tveganje za okolje ali zdravje ljudi, lahko ta država članica na podlagi vloge pridobi dovoljenje […], da prepove trženje semena in razmnoževalnega materiala navedene sorte na celem ali na delu svojega ozemlja. Kadar obstaja preteča nevarnost širitve škodljivih organizmov ali preteča nevarnost za zdravje ljudi ali za okolje, lahko zadevna država članica uporabi navedeno prepoved takoj, ko je njena vloga vložena in do sprejetja končne odločitve v treh mesecih“.

54.

Kar zadeva postopke, ki jih določa Uredba št. 1829/2003, se je treba sklicevati na člen 22 te uredbe, ki glede gensko spremenjene krme ( 23 ) omogoča spreminjanje, začasni preklic in preklic odobritev na pobudo Evropske agencije za varnost živil ali zahtevo države članice oziroma Komisije.

55.

Poleg tega lahko države članice sprejmejo nujne ukrepe v skladu s členom 34 te uredbe, ki določa, da „[k]adar je očitno, da bodo proizvodi, ki jih ta uredba odobri ali so odobreni v skladu z njo, verjetno predstavljali resno tveganje za zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje, se sprejmejo ukrepi po postopkih, predvidenih v členih 53 in 54 Uredbe (ES) št. 178/2002[ ( 24 )]“. Sodišče je v zgoraj navedeni sodbi Monsanto in drugi razsodilo, da „člen 34 Uredbe št. 1829/2003 za sprejetje nujnih ukrepov nalaga državam članicam, da poleg nujnosti dokažejo tudi obstoj položaja, ki verjetno predstavlja veliko tveganje, ki pomeni očitno nevarnost za zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje“ ( 25 ).

56.

Nasprotno pa se države članice ne morejo sklicevati na člen 26a Direktive 2001/18, ki jim, naj spomnim, daje možnost, da sprejmejo ustrezne ukrepe, da preprečijo nenamerno prisotnost GSO v drugih proizvodih, da bi na splošno na svojem ozemlju preprečile gojenje GSO, odobrenih v skladu z Uredbo št. 1829/2003 in sprejetih v skupni katalog v skladu z Direktivo 2002/53. Namen ukrepov za zagotavljanje soobstoja različnih vrst pridelkov je treba v tem pogledu jasno razlikovati od cilja postopkov, ki smo ga ravnokar podrobno pojasnili.

57.

Kot je navedeno v priporočilih z dne 23. julija 2003 in 13. julija 2010 je namen ukrepov soobstoja ohranitev raznovrstnosti oblik kmetijstva, da bi se omogočilo na eni strani proizvajalcem, da izberejo, katerim pridelkom želijo dati prednost, in na drugi strani potrošnikom, da izberejo, ali želijo uživati gensko spremenjena živila ali ne. Dejanska izbira je odvisna od sprejetja ukrepov, ki zagotavljajo obstoj ločenih proizvodnih poti.

58.

Poleg tega ukrepi soobstoja s preprečevanjem nenamerne prisotnosti GSO v drugih pridelkih omogočajo preprečevanje morebitne gospodarske škode za proizvajalce konvencionalnih in ekoloških pridelkov, zlasti pri preseganju zakonsko predpisanega praga za označevanje, pri katerem je treba označiti prisotnost GSO.

59.

V tem smislu je glavni cilj ukrepov soobstoja, določenih v členu 26a Direktive 2001/18, omogočiti soobstoj različnih oblik kmetijstva. Kot sem že prej navedel, so ti ukrepi lahko na primer določitev razdalj za izolacijo med parcelami, namenjenimi gensko spremenjenim pridelkom, in parcelami, namenjenimi konvencionalnim ali ekološkim pridelkom, ureditev varovalnih pasov, namestitev preprek za širjenje cvetnega prahu ali prilagoditev kolobarjenja pridelkov.

60.

Člen 26a Direktive 2001/18 se s težnjo po zagotavljanju najboljših mogočih pogojev za sobivanje različnih vrst pridelkov, in ne po splošnem izključevanju ene vrste pridelka iz razlogov, povezanih z varovanjem zdravja ali okolja, tako jasno razlikuje od postopkov, ki državam članicam omogočajo, da iz takih razlogov nasprotujejo gojenju GSO na svojem ozemlju.

61.

Seveda ni izključeno, da se zaradi značilnosti določenega geografskega območja, kot so podnebne razmere, topografija, vzorci poljedelske pridelave in sistemi kolobarjenja ali strukture kmetijskih gospodarstev, lahko izkaže, da samo sprejetje tehničnih ukrepov ni dovolj za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v konvencionalnih ali ekoloških pridelkih. V takem položaju je mogoče člen 26a Direktive 2001/18 razlagati tako, kot da državi članici omogoča, da prepove gojenje GSO na točno določenem območju njenega ozemlja. ( 26 ) V skladu z načelom sorazmernosti naj bi bila taka možnost vseeno pogojena z natančnim dokazovanjem, da drugi ukrepi na tem mestu ne bi zadoščali za obvladovanje prisotnosti GSO v sosednjih konvencionalnih ali ekoloških pridelkih.

62.

Razen v tem posebnem primeru in če takega dokaza ni, se država članica ne more opreti na člen 26a Direktive 2001/18, da na svojem ozemlju prepove gojenje GSO, odobrenih na podlagi Uredbe št. 1829/2003 in sprejetih v skupni katalog v skladu z Direktivo 2002/53.

63.

Na podlagi teh ugotovitev o obsegu, ki ga je treba po mojem mnenju dati členu 26a Direktive 2001/18, menim, da ta člen prav tako državi članici ne omogoča, da nasprotuje gojenju takih GSO na svojem ozemlju, dokler ne bodo sprejeti ukrepi soobstoja na nacionalni, deželni ali lokalni ravni.

64.

Poleg tega, da imajo v skladu s členom 26a Direktive 2001/18 države članice le možnost sprejetja ukrepov soobstoja, je treba poudariti, da bi bilo treba zaradi priznanja nasprotnega določiti dodaten pogoj za gojenje GSO, odobrenih na ravni Unije, ki bi bilo v tem primeru odvisno od odzivnosti držav članic pri sprejemanju ukrepov soobstoja, kar je v nasprotju s sistemom, vzpostavljenim z Uredbo št. 1829/2003.

65.

Zaradi take razlage člena 26a Direktive 2001/18 bi se poleg tega državam članicam omogočilo, da na svojem ozemlju prepovejo gojenje GSO, odobrenih na podlagi Uredbe št. 1829/2003 in sprejetih v skupni katalog v skladu z Direktivo 2002/53, zunaj postopkov, ki jih v ta namen določata ta predpisa, in taka razlaga bi bila torej enostavno sredstvo za izogibanje tem postopkom.

66.

Seveda pa lahko države članice v skladu s členom 26a Direktive 2001/18 ob upoštevanju načela sorazmernosti v vsakem trenutku na nacionalni, deželni ali lokalni ravni sprejmejo ukrepe za zagotavljanje soobstoja gensko spremenjenih, konvencionalnih in ekoloških pridelkov. Vendar pa se države članice ne morejo sklicevati na to, da niso oblikovale ali izvajale ukrepov soobstoja, čeprav iz razlogov notranje delitve pristojnosti, da v tem času na svojem ozemlju prepovejo gojenje GSO, odobrenih na podlagi Uredbe št. 1829/2003 in sprejetih v skupni katalog v skladu z Direktivo 2002/53.

67.

Glede na vse to predlagam, naj Sodišče predložitvenemu sodišču odgovori, da je treba člen 26a Direktive 2001/18 razlagati tako, da državi članici ne omogoča, da na svojem ozemlju nasprotuje gojenju GSO, odobrenih na podlagi Uredbe št. 1829/2003 in sprejetih v skupni katalog v skladu z Direktivo 2005/53, dokler ne bodo na nacionalni, deželni ali lokalni ravni sprejeti ukrepi za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v drugih pridelkih.

68.

Glede na zgornje ugotovitve Sodišču predlagam, naj na vprašanje Consiglio di Stato odgovori:

Gensko spremenjeni organizmi, kot so hibridi gensko spremenjene koruze, pridobljeni iz koruze MON 810, ki so bili na podlagi Direktive Sveta 90/220/ES z dne 23. aprila 1990 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje odobreni zlasti kot semena za gojenje in ki so bili pod pogoji iz člena 20 Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi prijavljeni kot obstoječi proizvodi, nato pa so bili predmet vloge za obnovitev odobritve, ki se obravnava, in so bili sprejeti v skupni katalog sort poljščin, ki ga ureja Direktiva Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1829/2003, ne smejo biti predmet postopka nacionalne odobritve.

Člen 26a Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive 90/220, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008, je treba razlagati tako, da državi članici ne omogoča, da na svojem ozemlju nasprotuje gojenju gensko spremenjenih organizmov, dokler ne bodo na nacionalni, deželni ali lokalni ravni sprejeti ukrepi za preprečevanje nenamerne prisotnosti gensko spremenjenih organizmov v drugih pridelkih.