Tožba, vložena 28. aprila 2010 – Republika Madžarska proti Evropski komisiji

(Zadeva T-194/10)

2010/C 195/32

Jezik postopka: madžarščina

Stranki

Tožeča stranka: Republika Madžarska (zastopniki: J. Fazekas, M. Fehér, K. Szíjjártó, zastopniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s tem, da se sklicuje na Uredbo Sveta št. 1234/2007 (1), izpodbija veljavnost vpisa slovaške zaščitene označbe porekla „Vinohradnícka oblast’ Tokaj“ v elektronski register zaščitenih označb porekla vin in zaščitenih geografskih označb (v nadaljevanju: register E-Bacchus), ki ga je opravila Komisija.

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe v okviru prvega tožbenega razloga trdi, da je Komisija s tem, da je spremenila vpis, kršila določbe Uredbe Sveta št. 1234/2007 in Uredbe Komisije št. 607/2007 (2), ker je z izpodbijano spremembo prvotne navedbe v registru E-Bacchus v skladu z novimi predpisi zagotovila avtomatično zaščito označbe, ki je v smislu člena 118s Uredbe št. 1234/2007 ni mogoče šteti za „obstoječo zaščiteno“.

Glede tega tožeča stranka meni, da je bila ob začetku veljavnosti novih predpisov Unije o trgu vina 1. avgusta 2009 označba „Tokajská/Tokajské/Tokajský vinohradnícka oblast’“ upravičena do varstva po pravu Skupnosti, kot je zlasti razvidno iz seznama namiznih vin z geografsko označbo (3) in iz seznama kakovostnih vin (4).

Tožeča stranka dodaja, da to ugotovitev potrjuje tudi preizkus nacionalnega slovaškega zakona, novega slovaškega zakona o vinih, ki zajema označbo „Tokajská vinohradnícka oblast’“, sprejeto 30. junija 2009. Poleg tega, tudi če bi bilo treba veljavne predpise razlagati tako, da je začetek veljavnosti nacionalnega zakona (1. septembra 2009) pomemben tudi za določitev obstoječe zaščite, bi bilo treba v tem primeru uporabiti člen 73(2) Uredbe št. 607/2009, tako da bi bilo označbo tudi v tem primeru treba obravnavati po novem zakonu kot „obstoječo zaščiteno“ v smislu člena 118s Uredbe št. 1234/2007.

Tožeča stranka v okviru drugega tožbenega razloga trdi, da je Komisija z vodenjem in upravljanjem registra E-Bacchus in natančneje z izpodbijanim vpisom kršila temeljna načela dobrega upravljanja, lojalnega sodelovanja in pravne varnosti, ki izhajajo iz prava Unije.

Glede tega tožeča stranka meni, da iz načela dobrega upravljanja izhaja, da mora Komisija zlasti glede na pomen zadevnega registra zagotavljati, da ta vsebujje verodostojne, zanesljive in točne podatke. Zlasti mora Komisija v zvezi s tem ugotoviti, katere označbe in na podlagi katerih nacionalnih zakonodaj so bile ob začetku veljavnosti novih predpisov o trgu vina „obstoječe zaščitene“. Dalje tožeča stranka meni, da Komisija ni upoštevala načela lojalnega sodelovanja, ker ni nikakor, ne predhodno ne naknadno, madžarske vlade obvestila o spremembi navedb v registru E-Bacchus v zvezi s Slovaško, čeprav bi morala vedeti, da utegne to škodovati interesom Madžarske. Nazadnje tožeča stranka trdi, da je Komisija kršila tudi načelo pravne varnosti, ker je register zasnovala in vodila tako, da je mogoče navedbe v njem kadarkoli spremeniti z retroaktivnim učinkom, tako da ni mogoče ugotoviti natančnega datuma spremembe.

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL L 299, str. 1).

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 607/2009 z dne 14. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (UL L 193, str. 60).

(3)  Seznam imen geografskih enot, ki so manjše od države članice, kakor je navedeno v členu 51(1) Uredbe (ES) št. 1493/1999 (namizna vina z geografsko označbo) (UL 2009, C 187, str. 67).

(4)  Seznam kakovostnih vin, pridelanih na določenih pridelovalnih območjih (UL 2009, C 187, str. 1).