—

za madžarsko vlado M. Z. Fehér, K. Szíjjártó in G. Koós, zastopniki,

—

za dansko vlado V. Pasternak Jørgensen, zastopnica,

—

za avstrijsko vlado E. Riedl, zastopnik,

—

za Evropsko komisijo N. Yerrell in K. Talabér-Ritz, zastopnici,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 19(1) in (4) Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 (UL L 102, str. 1).

2

Predlog je bil vložen v okviru spora med M. Urbánom in Vám- és Pénzügyőrség Észak-alföldi Regionális Parancsnoksága (direkcija za carino in finance regije Észak-alföldi) glede odmere globe zaradi nespoštovanja določb o uporabi tahografskega vložka tahografa tovornega vozila, ki ga je vozila tožeča stranka v postopku v glavni stvari.

3

Členi od 13 do 16 Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 1, str. 227), kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 561/2006 (v nadaljevanju: Uredba št. 3821/85), določajo obveznosti delodajalca in voznikov pri uporabi tahografa in tahografskih vložkov.

4

Člen 15(5) Uredbe št. 3821/85 določa:

„Vsak član posadke [Voznik] na svoj tahografski vložek vpiše naslednje podatke:

5

Člen 15(7)(c) Uredbe št. 3821/85 določa:

„Pooblaščeni inšpektor lahko skladnost z Uredbo (ES) št. 561/2006 preveri z analizo tahografskih vložkov, z analizo prikazanih ali izpisanih podatkov, ki jih je tahograf zapisal, ali z analizo voznikove kartice ali, če te ni, z analizo katerega koli drugega spremnega dokumenta, ki utemeljuje neskladnost z eno izmed določb, kot so tiste, navedene v členu 16(2) in (3).“

6

Člen 19(1) in (4) Uredbe št. 561/2006 določa:

„1.   Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabijo za kršitve te uredbe in Uredbe (EGS) št. 3821/85, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne. […]

[…]

4.   Države članice zagotovijo, da za kršitve te uredbe ali Uredbe (EGS) št. 3821/85 s strani podjetij ali povezanih pošiljateljev, špediterjev, organizatorjev potovanj, glavnih izvajalcev, podizvajalcev in agencij za zaposlovanje voznikov velja sistem sorazmernih kazni, ki lahko vključujejo finančne kazni.“

7

Člen 9(1) in (3) Direktive 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu in razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS (UL L 102, str. 35) določa:

„1.   Države članice vzpostavijo sistem ocenjevanja tveganja za podjetja na podlagi relativnega števila in teže vseh kršitev Uredbe (EGS) št. 3820/85 ali št. 3821/85, ki jih stori posamezno podjetje. […]

[…]

3.   Začetni seznam kršitev uredb (EGS) št. 3820/85 in št. 3821/85 je naveden v Prilogi III.

Z namenom zagotavljanja smernic o ocenjevanju kršitev uredb (EGS) št. 3820/85 in št. 3821/85 lahko Komisija, kakor je to primerno, v skladu s postopkom iz člena 12(2), prilagodi Prilogo III, da se vzpostavijo smernice za skupni obseg kršitev, razdeljene v kategorije glede na resnost.

[…]“

8

Člen 20(1) in (4) zakona št. I iz leta 1988 o cestnem prometu (a közúti közlekedésről szóló 1988. évi I. törvény, v nadaljevanju: zakon o cestnem prometu) v različici, ki je bila veljavna v času kršitve (Magyar Közlöny 2006/1), določa:

„1.   Kršitelji plačajo globo za kršitev naslednjih določb tega zakona ali drugih predpisov:

[…]

[…]

4.   Vsakdo, ki krši določbe iz odstavka 1, je kaznovan z globo od 50.000 HUF do 800.000 HUF. Višina glob za kršitev posameznih določb se določi v posebnem predpisu. Če je za kršitev določb iz odstavka 1 odgovornih več oseb, se globa med te osebe razdeli v skladu z njihovo odgovornostjo.

[…]“

9

Poseben predpis, ki je omenjen v členu 20(4) zakona o cestnem prometu in ki se uporablja za dejstva iz postopka v glavni stvari, je uredba vlade št. 57/2007 o določitvi glob, ki se naložijo v primeru kršitve nekaterih določb o cestnem prevozu blaga in potnikov (a közúti árufuvarozáshoz és személyszállításhoz kapcsolódó egyes rendelkezések megsértése esetén kiszabható bírságok összegéről szóló 57/2007. Korm. rendelet) z dne 31. marca 2007 (Magyar Közlöny 2007/39, v nadaljevanju: uredba vlade št. 57/2007).

10

Člen 1(1) uredbe vlade št. 57/2007 določa:

„Za kršitve določb, navedenih v členu 20(1) zakona [o cestnem prometu], se v upravnem postopku izreče globa, ki je določena v členih od 2 do 10“.

11

Člen 5(1) uredbe vlade št. 57/2007 določa:

„Tisti, ki krši določbe iz člena 20(1)(d) zakona [o cestnem prometu], plača globo v skladu s preglednico št. 4.

Če se organu, ki vrši nadzor, pri tem nadzoru ne predloži dokument iz točke 1, vendar se manjkajoči dokument, ki je bil na dan nadzora veljaven, temu organu predloži v osmih dneh po opravljenem nadzoru, se globa iz te točke zmanjša za 50 %.“

12

V času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari je bila ta preglednica taka:

13

Patrulja carinskega organa iz Debrecena (Madžarska) je 25. marca 2009 na mejnem prehodu Ártánd v okviru nadzora prometa M. Urbánu, ki je tovorno vozilo, registrirano na Madžarskem, vozil iz Madžarske v Romunijo, pregledala tahograf in tahografske vložke. Med preverjanjem niso opazili nikakršne pomanjkljivosti v zvezi z uporabo tahografa. Vendar pa na enem izmed 15 tahografskih vložkov, ki jih je pokazal M. Urbán, ni bilo vpisano končno stanje kilometrskega števca.

14

Zato je prvostopenjski carinski organ M. Urbánu z odločbo z dne 25. marca 2009 zaradi kršitve določb v zvezi z uporabo tahografskih vložkov naložil plačilo upravne globe 100.000 HUF (kar je takrat pomenilo okoli 332 EUR).

15

M. Urbán je zoper to odločbo vložil pritožbo, v kateri je predlagal odpravo ali zmanjšanje naložene globe, pri čemer se je skliceval na to, da je glede na storjeno kršitev odmerjena upravna globa pretirana, saj je bilo stanje kilometrskega števca navedeno na prevoznem listu.

16

Tožena stranka v postopku v glavni stvari je – kot drugostopenjski organ – 12. maja 2009 zavrnila to pritožbo, pri čemer je ugotovila, da je prvostopenjski organ pravilno uporabil člen 5(1) uredbe vlade št. 57/2007 in točko 3 preglednice št. 4, ki je omenjena v tem členu in vsebuje navedbo o protipravnem ravnanju in določitev globe za to ravnanje, ki jo mora carinski organ upoštevati.

17

M. Urbán je proti tej odločbi na Hajdú-Bihar Megyei Bíróság (županijsko sodišče županije Hajdú-Bihar) vložil tožbo, s katero je zahteval razveljavitev te odločbe. Ob tem je ponovil argumente, ki jih je navedel v okviru upravnega postopka, poleg tega pa navedel, da okoliščina, da tahografski vložek ni vseboval navedbe o stanju kilometrskega števca na koncu zadnje vožnje, ni dala povoda za zlorabo, saj je bil ta podatek naveden na prevoznem listu. Podatek, ki je na tahografskem vložku manjkal, bi bilo torej mogoče razbrati iz podatkov, ki jih vsebuje ta list.

18

V teh okoliščinah je Hajdú-Bihar Megyei Bíróság, ki dvomi o tem, ali so pravila o kaznih, ki so določena z uredbo vlade št. 57/2007, sorazmerna glede na cilj iz uredb št. 3821/85 in št. 561/2006, prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

19

Predložitveno sodišče s prvim in drugim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba zahtevo po sorazmernosti iz člena 19(1) in (4) Uredbe št. 561/2006 razlagati tako, da nasprotuje pravilom o kaznih, kakršna so pravila, ki jih določa uredba vlade št. 57/2007, po katerih se globa za vse kršitve pravil o uporabi tahografskih vložkov iz členov od 13 do 16 Uredbe št. 3821/85 ne glede na njihovo težo naloži v pavšalnem znesku.

20

Najprej je treba spomniti, da je v skladu z uvodno izjavo 27 Uredbe št. 561/2006 za jasno in učinkovito izvrševanje pravil o času vožnje in počitkih zaželeno zagotoviti enotne določbe o odgovornosti prevoznih podjetij in voznikov za kršitve te uredbe, pri čemer lahko ta odgovornost v državi članici povzroči kazenske, civilne ali upravne kazni.

21

V zvezi s tem člen 19(1) te uredbe državam članicam nalaga, da določijo „pravila o kaznih, ki se uporabijo za kršitve te uredbe in Uredbe [št. 3821/85], [te kazni pa] morajo biti učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne“.

22

Vendar pa je treba ugotoviti, da ta uredba ne vsebuje podrobnejših pravil v zvezi z uvedbo teh nacionalnih kazni in ne uvaja nobenega merila za presojo njihove sorazmernosti.

23

V skladu z ustaljeno sodno prakso pa so države članice, kadar ne obstaja usklajena zakonodaja Unije glede sankcij, ki veljajo pri nespoštovanju pogojev, določenih s sistemom, uvedenim s to zakonodajo, pristojne izbrati sankcijo, ki se jim zdi primerna. Vendar morajo to pristojnost izvajati v skladu s pravom Unije in z njegovimi temeljnimi načeli, torej v skladu z načelom sorazmernosti (glej zlasti sodbi z dne 12. julija 2001 v zadevi Louloudakis, C-262/99, Recueil, str. I-5547, točka 67, in z dne 29. julija 2010 v zadevi Profaktor Kulesza, Frankowski, Jóźwiak, Orłowski, C-188/09, ZOdl., str. I-7639, točka 29).

24

Tako v tem primeru represivni ukrepi, ki jih dovoljuje nacionalna zakonodaja iz postopka v glavni stvari, ne smejo presegati tega, kar je primerno in potrebno za uresničitev ciljev, ki jim legitimno sledi ta zakonodaja, pri čemer se pri več primernih ukrepih izbere najmanj zavezujoč, povzročene neugodnosti pa ne smejo biti nesorazmerne s cilji, ki se jim sledi (glej v tem smislu sodbo z dne 9. marca 2010 v združenih zadevah ERG in drugi, C-379/08 in C-380/08, ZOdl., str. I-2007, točka 86).

25

Pri uredbah št. 3821/85 in št. 561/2006 so ti cilji na eni strani izboljšanje pogojev dela voznikov, za katere veljata ti uredbi, in varnosti v cestnem prometu na splošno ter na drugi strani uvedba skupnih pravil o času vožnje in času počitka ter o nadzoru nad izvajanjem teh pravil.

26

Da bi se dosegel ta cilj, ti uredbi določata sklop ukrepov, zlasti skupna pravila o času vožnje in času počitka ter nadzoru nad izvajanjem teh pravil, katerih spoštovanje morajo države članice zagotoviti z uporabo pravil o kaznih za vsako kršitev teh uredb.

27

Na prvo in drugo vprašanje, kot sta preoblikovani v točki 19 te sodbe, je treba odgovoriti na podlagi teh načel.

28

V tem primeru je treba ugotoviti, da člen 20(4) zakona o cestnem prometu vsakogar, ki krši določbe uredb št. 3821/85 in št. 561/2006, kaznuje z globo od 50.000 HUF do 800.000 HUF. Prav tako je treba pojasniti, da imajo pristojni organi na podlagi te določbe možnost, da globe določijo glede na naravo in težo kršitve.

29

Uredba vlade št. 57/2007 pa v členu 5(1) določa globo v pavšalnem znesku 100.000 HUF za vse kršitve določb o uporabi tahografskih vložkov iz členov od 13 do 16 Uredbe št. 3821/85, brez razlikovanja glede na naravo in težo različnih kršitev.

30

Čeprav se lahko ugotovi, da so pravila, kakršna so ta v postopku v glavni stvari, primerna za dosego ciljev uredb št. 3821/85 in št. 561/2006, pa je treba ugotoviti, da presegajo to, kar je potrebno za uresničitev ciljev, ki jim legitimno sledita ti uredbi.

31

Iz člena 15(5) Uredbe št. 3821/85 sicer izhaja, da mora voznik motornega vozila „na koncu zadnje vožnje, ki se zapiše na vložku“, na tahografski vložek vpisati stanje kilometrskega števca.

32

Vendar pa je treba opustitev tega vpisa v nasprotju s tem, kar navaja Madžarska, šteti za manjšo kršitev.

33

Kot namreč pravilno navaja Komisija, vse kršitve uredb št. 3821/85 in št. 561/2006 nimajo enake teže. Kršitve, ki bi lahko preprečile dejanski nadzor nad pogoji dela voznikov in nad varnostjo v cestnem prometu, ne morejo biti uvrščene v isto kategorijo kot manjše kršitve, ki – čeprav pomenijo kršitev določb teh uredb – ne ovirajo nadzora nad spoštovanjem obveznosti, ki jih določa zadevna zakonodaja Unije.

34

V zvezi s tem, kot je prav tako navedla Komisija, kršitev člena 15(7) Uredbe št. 3821/85, v katerem je določeno, da „[mora biti voznik na] zahtevo pooblaščenega inšpektorja […] sposoben predložiti tahografske vložke za tekoči teden, vsekakor pa za zadnji dan preteklega tedna, v katerem je vozil“, pomeni težjo kršitev od kršitve člena 15(1) te uredbe, ki določa, da vozniki ne smejo uporabljati umazanih ali poškodovanih tahografskih vložkov in da jih morajo primerno zaščititi.

35

Podobno je treba ugotoviti, da ima to, da voznik na koncu zadnje vožnje na tahografski vložek ne vpiše stanja kilometrskega števca, glede na druge obveznosti, ki so navedene v tem členu 15, minimalni vpliv na varnost v cestnem prometu, če ga sploh ima.

36

To trditev potrjuje dejstvo, da je Komisija na podlagi člena 9(3) Direktive 2006/22 sprejela Direktivo 2009/5/ES z dne 30. januarja 2009 o spremembi Priloge III k Direktivi 2006/22 (UL L 29, str. 45), ki vsebuje smernice za skupni obseg kršitev uredb št. 3821/85 in št. 561/2006, razdeljenih v kategorije glede na resnost.

37

Čeprav je res, da je bila ideja o razdelitvi različnih kršitev določb uredb št. 3821/85 in št. 561/2006 v kategorije podrobneje razčlenjena šele kasneje, in sicer z direktivama 2006/22 in 2009/5, ki se za obravnavani primer ne uporabljata, pa je treba kljub temu ugotoviti, da ta ideja vsaj iz Uredbe št. 561/2006 že implicitno izhaja. V zvezi s kaznimi namreč uvodna izjava 26 te uredbe omenja „[skupni spekter] ukrepov, ki jih lahko sprejmejo države članice“.

38

Poleg tega je v tej Prilogi III, ki razlikuje med skupinami kršitev Uredbe št. 561/2006 in skupinami kršitev Uredbe št. 3821/85, za vsako vrsto obveznosti navedena pravna podlaga, vrsta kršitve in resnost kršitve. Resnost kršitve se deli na tri kategorije, in sicer „zelo resne kršitve“, „resne kršitve“ in „manjše kršitve“.

39

Glede kršitev Uredbe št. 3821/85 je v tej prilogi v zvezi z obveznostjo vpisa podatkov na podlagi člena 15(5) Uredbe št. 3821/85 določena kršitev „Na tahografski vložek ni vpisano stanje kilometrskega števca (konec)“. Ta kršitev se šteje za „manjšo kršitev“.

40

Poleg tega je treba – ne glede na dejstvo, da morajo države članice določiti kazni za nevpis končnega stanja kilometrskega števca – ugotoviti, da ta vpis ni nujno potreben za potek nadzora nad spoštovanjem pravil v zvezi s časom vožnje in počitki. Poleg tega vsaka pomanjkljivost pri tem vpisu ne pomeni enake nevarnosti za varnost v cestnem prometu kot kršitev drugih določb v kategoriji „Vpis podatkov“.

41

Zato je uporaba globe v pavšalnem znesku – za vse kršitve pravil o uporabi tahografskega vložka – s katero se pri določitvi višine te globe ne upošteva teža kršitve, nesorazmerna glede na cilje, ki jih imajo predpisi Unije.

42

Poleg tega je treba omeniti, da je madžarski zakonodajalec 29. julija 2009 sprejel uredbo vlade št. 156/2009 – ki se za spor v postopku v glavni stvari ne uporablja – s katero se s 1. avgustom 2009 razveljavlja uredba vlade št. 57/2007.

43

Nova pravila o kaznih, ki so določena v tej uredbi vlade, od takrat določajo, da se višina globe določi glede na težo kršitev členov od 13 do 16 Uredbe št. 3821/85. Za kršitve, ki so podobne kršitvi, ki je predmet postopka v glavni stvari, ta uredba vlade določa globo v višini 30.000 HUF, te kršitve pa opredeljuje za „manjše kršitve“.

44

Glede na zgoraj navedeno je treba na prvo in drugo postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba zahtevo po sorazmernosti iz člena 19(1) in (4) Uredbe št. 561/2006 razlagati tako, da nasprotuje pravilom o kaznih, kakršna so pravila, ki jih vsebuje uredba vlade št. 57/2007 in ki določajo, da se globa za vse kršitve pravil o uporabi tahografskih vložkov iz členov od 13 do 16 Uredbe št. 3821/85 ne glede na njihovo težo naloži v pavšalnem znesku.

45

Predložitveno sodišče v tretjem in četrtem vprašanju, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba zahtevo po sorazmernosti iz člena 19(1) in (4) Uredbe št. 561/2006 razlagati tako, da nasprotuje, prvič, pravilom o kaznih, kakršna so v postopku v glavni stvari, ki določajo objektivno odgovornost storilcev kršitev, in drugič, višini kazni, ki je v teh pravilih določena.

46

Najprej je treba spomniti, da je iz spisa razvidno, da nacionalni organi, ki so pristojni za izvajanje člena 5(1) uredbe vlade št. 57/2007, nimajo nobene možnosti, da bi upoštevali dejanske okoliščine posamezne zadeve in globo prilagodili tem okoliščinam, da bi se s tem izognili določitvi globe v predvidenem pavšalnem znesku.

47

V zvezi s skladnostjo vzpostavitve objektivne odgovornosti z načelom sorazmernosti je treba ugotoviti, na prvem mestu, da je Sodišče že presodilo, da taka pravila, ki vsebujejo kazni za kršitev uredbe, posebej na področju socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom, sama po sebi niso neskladna s pravom Skupnosti (glej v tem smislu sodbi z dne 10. julija 1990 v zadevi Hansen, C-326/88, Recueil, str. I-2911, točke od 14 do 19, in z dne 2. oktobra 1991 v zadevi Vandevenne in drugi, C-7/90, Recueil, str. I-4371, točki 16 in 17; glej po analogiji v zvezi z drugimi področji sodbo z dne 27. februarja 1997 v zadevi Ebony Maritime in Loten Navigation, C-177/95, Recueil, str. I-1111, točka 36).

48

Po mnenju Sodišča namreč uvedba pravil, ki nalagajo objektivno odgovornost, ni nesorazmerna glede na želene cilje, če ta pravila zadevne osebe spodbujajo k spoštovanju določb neke uredbe in če so želeni cilji v splošnem interesu, na podlagi katerega je mogoče utemeljiti naložitev takih pravil (glej zgoraj navedeno sodbo Hansen, točka 19).

49

Glede na to sodno prakso je treba nato spomniti, da Uredba št. 3821/85 odgovornost za spoštovanje obveznosti v zvezi s tahografom nalaga zlasti voznikom. Določbe te uredbe, ki se nanašajo na uporabo tahografskih vložkov, natančno določajo način, kako morajo vozniki vpisati zahtevane podatke, kot je stanje kilometrskega števca. Tako člen 15(5)(d), druga alinea, te uredbe zahteva, da je končno stanje kilometrskega števca navedeno na tahografskem vložku.

50

Na podlagi madžarske zakonodaje je ta obveznost kršena, če stanje kilometrskega števca ob koncu zadnje vožnje ni navedeno na tahografskem vložku. Tako mora voznik, da ne bi kršil predpisov, izpolniti obveznosti, kot so opredeljene z Uredbo št. 3821/85.

51

Glede na to, prvič, da ta pravila o objektivni odgovornosti voznike spodbujajo k spoštovanju določb Uredbe št. 3821/85 in, drugič, da sta varnost v cestnem prometu in izboljšanje socialnih pogojev v splošnem interesu, je lahko objektivna odgovornost, ki jo nalagajo pravila madžarske zakonodaje, upravičena.

52

Zato uvedba pravil o objektivni odgovornosti, kakršna so v postopku v glavni stvari, s katerimi se kaznuje kršitev te uredbe, sama po sebi ni v nasprotju s pravom Unije.

53

Glede višine globe, ki je določena v pravilih o kaznih iz postopka v glavni stvari, na drugem mestu, je treba spomniti na sodno prakso, navedeno v točkah 23 in 24 te sodbe, v skladu s katero so države članice pristojne izbrati sankcijo, ki se jim zdi primerna. Vendar morajo države članice to pristojnost izvajati v skladu s pravom Unije in z njegovimi temeljnimi načeli, torej v skladu z načelom sorazmernosti. Represivni ukrepi torej zlasti ne smejo presegati tega, kar je primerno in potrebno za uresničitev ciljev, ki jim legitimno sledi zadevna zakonodaja, poleg tega pa ne smejo biti nesorazmerni s temi cilji.

54

V zvezi s tem je treba navesti, da morajo države članice načelo sorazmernosti spoštovati ne samo pri določitvi elementov kaznivega dejanja in pri določitvi pravil o določanju višine glob, temveč tudi pri presoji elementov, ki se upoštevajo pri določitvi globe.

55

V skladu s tem je treba ugotoviti, da obveznost, da morajo nacionalni organi, ki so zadolženi za kaznovanje kršitev uredb št. 3821/85 in št. 561/2006, globo naložiti v pavšalnem znesku 100.000 HUF, ne da bi lahko upoštevali dejanske okoliščine posameznega primera in po potrebi globo znižali, ne izpolnjuje pogojev, ki jih zahteva sodna praksa, navedena v točkah 23 in 24 te sodbe.

56

Zato je treba ugotoviti, da so madžarska pravila o kaznih nesorazmerna, zlasti v primeru, kakršen je v postopku v glavni stvari, ko je bil pomanjkljivo izpolnjen le eden od 15 pregledanih tahografskih vložkov, ker na njem ni bilo navedeno končno stanje kilometrskega števca. Poleg tega je iz spisa, ki je bil predložen Sodišču, razvidno, da te pomanjkljive navedbe v postopku v glavni stvari ne pomenijo zlorabe, saj je bila na tahografskem vložku manjkajoča navedba vpisana na prevoznem listu.

57

Prvič, glede pogoja, da represivni ukrepi ne smejo presegati tega, kar je primerno in potrebno za uresničitev ciljev, ki jim legitimno sledi zakonodaja v postopku v glavni stvari, je treba namreč ugotoviti, da bi lahko pristojni nacionalni organi želene cilje dosegli tudi z manj restriktivnimi ukrepi, glede na to, da storjena kršitev dejansko ni vplivala na doseganje ciljev varnosti v cestnem prometu in izboljšanja pogojev dela voznikov, ki ju določata uredbi št. 3821/85 in št. 561/2006.

58

Drugič, glede pogoja, da represivni ukrep ne sme biti nesorazmeren glede na te cilje, je treba ugotoviti, da je, kot je razvidno iz predložitvene odločbe, višina te globe skoraj enaka povprečni neto plači zaposlene osebe na Madžarskem. Zato je treba ugotoviti, da je višina kazni v postopku v glavni stvari nesorazmerna s storjeno kršitvijo.

59

Glede na navedeno je treba na tretje in četrto postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba zahtevo po sorazmernosti iz člena 19(1) in (4) Uredbe št. 561/2006 razlagati tako, da ne nasprotuje pravilom o kaznih, ki so bila uvedena z uredbo vlade št. 57/2007 in vzpostavljajo objektivno odgovornost. Na drugi strani pa je to zahtevo treba razlagati tako, da nasprotuje višini kazni, ki je določena s temi pravili.

60

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo: