Zadeva C-46/10

Viking Gas A/S

proti

Kosan Gas A/S, nekdanji BP Gas A/S

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Højesteret)

„Znamke – Direktiva 89/104/EGS – Člena 5 in 7 – Plinske jeklenke, zaščitene kot tridimenzionalna znamka – Dajanje na trg s strani pridobitelja izključne licence – Dejavnost polnjenja teh jeklenk, ki jo opravlja konkurent pridobitelja licence“

Povzetek sodbe

Približevanje zakonodaj – Znamke – Direktiva 89/104 – Dajanje plinskih jeklenk, ki so zaščitene kot tridimenzionalna znamka, na trg s strani pridobitelja izključne licence – Dejavnost polnjenja teh jeklenk, ki jo opravlja konkurent pridobitelja licence – Nasprotovanje pridobitelja licence – Nedopustnost na podlagi načela izčrpanja, določenega v členu 7(1), razen izjem, navedenih v členu 7(2) te direktive

(Direktiva Sveta 89/104, člena 5 in 7(1) in (2))

Člena 5 in 7 Prve direktive 89/104 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami je treba razlagati tako, da pridobitelju izključne licence za uporabo kompozitnih plinskih jeklenk za ponovno uporabo, katerih oblika je zaščitena kot tridimenzionalna znamka ter na katere je namestil svoje ime in logotip, ki sta registrirana kot besedna in figurativna znamka, ne dopuščata, da nasprotuje temu, da tretji te jeklenke, ki so jih potrošniki najprej kupili, potem ko ti porabijo plin, ki so ga vsebovale, za plačilo zamenja za kompozitne jeklenke, napolnjene s plinom, ki ne izvira od tega pridobitelja licence, razen če lahko ta uveljavlja utemeljen razlog v smislu člena 7(2) Direktive 89/104.

S prodajo kompozitne jeklenke se izčrpajo pravice iz znamk, povezanih s to jeklenko, ki jih ima pridobitelj licence za znamko, ki je v obliki kompozitne jeklenke, in imetnik znamk, nameščenih na tej jeklenki, in na kupca preide pravica do svobodnega razpolaganja s to jeklenko, vključno s pravico do njene zamenjave ali polnjenja, potem ko je prvotni plin porabljen, pri podjetju po njegovi izbiri, torej ne samo pri navedenem pridobitelju licence in imetniku znamke, temveč tudi pri enem od njegovih konkurentov. Posledica te pravice kupca je pravica konkurentov, da v mejah, določenih s členom 7(2) Direktive 89/104, polnijo in zamenjujejo prazne jeklenke.

Kar zadeva meje, določene v tem členu 7(2), lahko imetnik znamke kljub temu, da je blago, označeno z njegovo znamko, dano na trg, nasprotuje nadaljnji komercializaciji, če obstajajo utemeljeni razlogi za to nasprotovanje, zlasti če se stanje blaga spremeni ali se to poškoduje po tem, ko je bilo dano na trg. Uporaba prislova „zlasti“ v navedenem členu 7(2) dokazuje, da sta sprememba stanja in poškodovanje blaga, označenega z znamko, navedena le kot primer utemeljenih razlogov.

Tako tak utemeljen razlog obstaja tudi, kadar uporaba znaka, ki je enak ali podoben znamki, s strani tretje osebe znatno škodi ugledu znamke ali kadar se ta znak uporablja tako, da vzbuja vtis, da sta imetnik znamke in ta tretja oseba gospodarsko povezana ter predvsem da je ta oseba del distribucijske mreže imetnika znamke ali da med tema osebama obstaja posebna povezava.

Nalepke na kompozitnih jeklenkah in razmere, v katerih se te jeklenke zamenjajo, ne smejo povzročiti, da bi povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen in razumno pozoren ter preudaren, menil, da sta zadevni podjetji povezani ali da plin, uporabljen za polnjenje teh jeklenk, izvira od imetnika znamke. Pri presoji, ali je tak napačen vtis podan, je treba upoštevati navade v tem sektorju in zlasti vprašanje, ali so potrošniki vajeni tega, da plinske jeklenke polnijo drugi distributerji. Poleg tega se zdi razumno domnevati, da potrošnik, ki se obrne neposredno na konkurenta, bodisi za zamenjavo prazne jeklenke za polno bodisi za polnjenje jeklenke, najverjetneje ve, da to podjetje in imetnik znamke nista povezana.

(Glej točke od 35 do 37, 40 in 42 ter izrek.)

SODBA SODIŠČA (prvi senat)

z dne 14. julija 2011(*)

„Znamke – Direktiva 89/104/EGS – Člena 5 in 7 – Plinske jeklenke, zaščitene kot tridimenzionalna znamka – Dajanje na trg s strani pridobitelja izključne licence – Dejavnost polnjenja teh jeklenk, ki jo opravlja konkurent pridobitelja licence“

V zadevi C‑46/10,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Højesteret (Danska) z odločbo z dne 2. novembra 2009, ki je prispela na Sodišče 28. januarja 2010, v postopku

Viking Gas A/S

proti

Kosan Gas A/S, nekdanji BP Gas A/S,

SODIŠČE (prvi senat),

v sestavi J.-J. Kasel, predsednik petega senata v funkciji predsednika prvega senata, A. Borg Barthet, M. Ilešič (poročevalec), M. Safjan, sodniki, in M. Berger, sodnica,

generalna pravobranilka: J. Kokott,

sodna tajnica: C. Strömholm, administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 20. januarja 2011,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Viking Gas A/S P. H. Würtz, odvetnik,

–        za Kosan Gas A/S, nekdanjo BP Gas A/S, E. Bertelsen, odvetnik,

–        za italijansko vlado G. Palmieri, zastopnica, skupaj s S. Fiorentinom, avvocato dello Stato,

–        za Evropsko komisijo F. W. Bulst in H. Støvlbæk, zastopnika,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 7. aprila 2011

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 5 in 7 Prve direktive Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (89/104/EGS) (UL 1989, L 40, str. 1).

2        Ta predlog je bil predložen v okviru spora med družbama Viking Gas A/S (v nadaljevanju: Viking Gas) in Kosan Gas A/S, nekdanjo BP Gas A/S (v nadaljevanju: Kosan Gas) zaradi prakse družbe Viking Gas, ki je prodajala plin tako, da je za plačilo polnila in zamenjevala kompozitne plinske jeklenke, katerih oblika je zaščitena kot tridimenzionalna znamka in ki so jih potrošniki predhodno kupili od družbe Kosan Gas, ki ima izključno licenco za njihovo uporabo in je nanje namestila svoje ime in logotip, ki sta zaščitena kot besedna in figurativna znamka.

 Pravni okvir

3        Direktiva 89/104 je bila razveljavljena z Direktivo 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (Kodificirana različica) (UL L 299, str. 25), ki je začela veljati 28. novembra 2008. Vendar se glede na čas dejanskega stanja za spor o glavni stvari še naprej uporablja Direktiva 89/104.

4        Člen 5, od (1) do (3), Direktive 89/104 je določal:

„1.      Registrirana znamka podeljuje imetniku izključne pravice. Imetnik ima pravico, da tretjim osebam prepove, da brez njegovega dovoljenja v gospodarskem prometu uporabijo:

(a)      katerikoli znak, ki je enak znamki, za enako blago ali storitve, za katere je registrirana znamka;

(b)      katerikoli znak, pri katerem zaradi njegove enakosti ali podobnosti z znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, označenih z znamko in znakom, obstaja verjetnost zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko.

[…]

3.      Po odstavkih 1 in 2 je lahko med drugim prepovedano naslednje:

(a)      opremljanje blaga ali njegove embalaže z znakom;

(b)      ponujanje blaga, njegovo dajanje na trg ali skladiščenje v te namene pod tem znakom ali ponujanje ali opravljanje storitev pod tem znakom;

[…]“

5        Člen 7 Direktive 89/104 , naslovljen „Izčrpanje pravice iz znamke“, je določal:

„1.      Znamka imetniku ne daje pravice, da prepove njeno uporabo v zvezi z blagom, ki je bilo dano na trg Skupnosti označeno s to znamko s strani imetnika ali z njegovim soglasjem.

2.      Odstavek 1 se ne uporablja, če obstajajo zakoniti [utemeljeni] razlogi, da imetnik nasprotuje nadaljnji komercializaciji blaga, še zlasti, če se stanje blaga spremeni ali poškoduje po tem, ko je bilo dano na trg.“

6        V skladu s členom 65(2) Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992 v povezavi s Prilogo XVII, točka 4, k temu sporazumu je bila prvotna različica člena 7(1) Direktive 89/104 spremenjena za namene tega sporazuma tako, da je bila beseda „Skupnosti“ nadomeščen z besedo „pogodbenice“.

7        Člen 8(1) Direktive 89/104 je določal:

„Znamka je lahko predmet licence za nekatere ali vse vrste blaga ali storitev, za katere je registrirana[,] in za celotno ali del ozemlja zadevne države članice. Licenca je lahko izključna ali neizključna.“

 Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

8        Družba Kosan Gas proizvaja in prodaja plin v jeklenkah posameznikom in gospodarskim subjektom. Od leta 2001 na Danskem trži plin v tako imenovanih „kompozitnih“ (lahkih) jeklenkah. Posebna oblika teh jeklenk je registrirana kot tridimenzionalna znamka Skupnosti in kot danska tridimenzionalna znamka za plinska goriva in za posode za tekoča goriva. Veljavnost in obseg teh registracij nista sporna.

9        Družba Kosan Gas uporablja kompozitne jeklenke na podlagi pogodbe o izključni distribuciji, ki jo je sklenila z norveškim proizvajalcem jeklenke in s katero ji ta podeljuje izključno licenco za uporabo teh jeklenk na Danskem kot znamke v obliki embalaže in pravico sprožiti postopke zaradi kršitev znamke. Družba Kosan Gas na te jeklenke namešča svoje ime in logotip, ki sta registrirana kot besedna in figurativna znamka Skupnosti, med drugim za plin.

10      Potrošnik ob prvem nakupu kompozitne jeklenke pri enem od distributerjev družbe Kosan Gas plača tudi jeklenko, ki tako postane njegova lastnina. Družba Kosan Gas poleg tega ponuja tudi ponovno polnjenje kompozitnih jeklenk, ko so te izpraznjene. Potrošnik lahko pri distributerju družbe Kosan Gas prazno kompozitno jeklenko zamenja za polno podobno jeklenko, ki jo je napolnil ta distributer, plača pa samo za kupljeni plin.

11      Družba Viking Gas, ki prodaja plin, vendar ga sama ne proizvaja, ima na Danskem polnilnico, kjer kompozitne jeklenke napolnijo s plinom in jih pošljejo neodvisnim distributerjem. Družba Viking Gas ob polnjenju na te jeklenke namesti nalepko s svojim imenom in številko polnilnice ter dodatno nalepko z zakonsko predpisanimi podatki, med drugim informacijo o polnilnici in o vsebini jeklenk. Besedna in figurativna znamka družbe Kosan Gas na navedenih jeklenkah nista ne odstranjeni ne prekriti. Potrošnik lahko pri enem od distributerjev družbe Viking Gas ob plačilu plina prazno plinsko jeklenko zamenja za podobno jeklenko, ki jo je napolnila družba Viking Gas.

12      Družba Kosan Gas je za prodajo plina poleg kompozitnih jeklenk uporabljala tudi druge posode, in sicer plinske jeklenke iz jekla, kakršne uporablja večina udeležencev na trgu (standardizirane rumene jeklenke različnih velikosti). Te jeklenke, ki jih je v preteklosti uporabljala družba Kosan Gas, niso registrirane kot znamke v obliki embalaže, vendar je na njih tako kot na kompozitnih jeklenkah nameščena besedna in figurativna znamka tega podjetja. Družba Viking Gas trdi, da družba Kosan Gas vrsto let ni nasprotovala in še vedno ne nasprotuje temu, da druga podjetja polnijo te standardizirane jeklenke za prodajo svojega plina, čeprav sta na njih ime in logotip družbe Kosan Gas.

13      Fogedret v Viborgu je na podlagi tožbe zaradi kršitve, ki jo je vložila družba Kosan Gas, družbi Viking Gas s sklepom z dne 6. decembra 2005 prepovedalo prodajo plina s polnjenjem kompozitnih jeklenk družbe Kosan Gas. Ta sklep je bil potrjen s sodbo Sø- og Handelsretten z dne 21. decembra 2006, ki je med drugim ugotovilo, da je družba Viking Gas s tem, da je na Danskem polnila in prodajala kompozitne jeklenke, kršila pravice iz znamke družbe Kosan Gas, in prvi družbi prepovedalo uporabo znamk, katerih imetnica je druga družba. Družbi Viking Gas je bilo poleg tega naloženo plačilo 75.000 DKK družbi Kosan Gas kot nadomestilo za uporabo teh znamk.

14      Družba Viking Gas je zoper to sodbo vložila pritožbo pri Højesteret, to pa je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

„1.      Ali je treba člen 5 v povezavi s členom 7 [Direktive 89/104] razlagati tako, da podjetje B krši pravice iz znamke, če plinske jeklenke podjetja A polni s plinom in ga prodaja, in sicer v teh okoliščinah:

      (a)      Podjetje A prodaja plin v tako imenovanih ‚kompozitnih‘ jeklenkah s posebno obliko, ki je kot taka registrirana – torej kot znamka v obliki embalaže – kot danska znamka in znamka Skupnosti. Podjetje A ni imetnik teh znamk v obliki embalaže, vendar ima izključno licenco za njihovo uporabo in pravico sprožiti postopke zaradi kršitev na Danskem.

      (b)      Potrošnik ob prvem nakupu s plinom napolnjene kompozitne jeklenke pri enem od pooblaščenih prodajalcev podjetja A plača tudi jeklenko, ki tako postane njegova lastnina.

      (c)      Podjetje A znova napolni kompozitne jeklenke tako, da potrošnik pri enem od distributerjev podjetja A ob plačilu plina v zameno za prazno kompozitno jeklenko prejme podobno jeklenko, ki jo je napolnilo podjetje A.

      (d)      Ena od dejavnosti podjetja B je polnjenje jeklenk s plinom – zlasti kompozitnih jeklenk, ki so zaščitene z znamko v obliki embalaže, navedeno v točki (a) – pri čemer potrošniki pri pooblaščenem distributerju podjetja B ob plačilu plina zamenjajo prazno kompozitno jeklenko za podobno jeklenko, ki jo je napolnilo podjetje B.

      (e)      Ko zadevne kompozitne jeklenke s plinom napolni podjetje B, to nanje namesti nalepke, iz katerih je razvidno, da je polnjenje opravilo podjetje B?

2.      Če je mogoče domnevati, da bo potrošnik praviloma imel vtis, da obstaja povezava med podjetjema A in B, ali je to pomembno pri odgovoru na prvo vprašanje?

3.      Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: ali je lahko ugotovitev drugačna, če sta na kompozitnih jeklenkah – poleg tega, da so zaščitene z zgoraj navedeno znamko v obliki embalaže – kljub nalepki podjetja B vidni (sta na njih odtisnjeni) tudi figurativna in/ali besedna znamka, ki ju je registriralo podjetje A?

4.      Če je odgovor na prvo ali tretje vprašanje pritrdilen, ali je lahko ugotovitev drugačna, če se domneva, da podjetje A glede drugih vrst jeklenk, ki niso zaščitene z navedeno znamko v obliki embalaže – vendar je na njih besedna in/ali figurativna znamka podjetja A – vrsto let ni nasprotovalo in še vedno ne nasprotuje temu, da druga podjetja polnijo te jeklenke?

5.      Če je odgovor na prvo ali tretje vprašanje pritrdilen, ali je lahko ugotovitev drugačna, če gre potrošnik neposredno k podjetju B, da

      (a)      tam ob plačilu plina v zameno za prazno kompozitno jeklenko dobi podobno jeklenko, ki jo je napolnilo podjetje B, ali

      (b)      se mu tam ob plačilu s plinom napolni kompozitna jeklenka, ki jo je prinesel?“

 Vprašanja za predhodno odločanje

15      Predložitveno sodišče s temi vprašanji, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali – in če je tako, v katerih okoliščinah – lahko pridobitelj izključne licence za uporabo kompozitnih plinskih jeklenk za ponovno uporabo, katerih oblika je zaščitena kot tridimenzionalna znamka in na katere je namestil svoje ime in logotip, ki sta registrirana kot besedna in figurativna znamka, na podlagi členov 5 in 7 Direktive 89/104 nasprotuje temu, da tretji te jeklenke, ki so jih potrošniki kupili, potem ko ti porabijo plin, ki so ga vsebovale, za plačilo zamenja za kompozitne jeklenke, napolnjene s plinom, ki ne izvira od tega imetnika licence.

 Stališča, predložena Sodišču

16      Družba Viking Gas meni, da v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, polnjenje in zamenjevanje kompozitnih jeklenk ne more biti prepovedano na podlagi členov 5 in 7 Direktive 89/104. Družba Kosan Gas in Italijanska republika menita nasprotno. Po mnenju Evropske komisije pa bi bilo treba predvsem ugotoviti, ali v postopku v glavni stvari obstaja verjetnost zmede, tako da bi lahko potrošnik mislil, da plin v jeklenki, ki jo je napolnila družba Viking Gas, izvira od družbe Kosan Gas ali da med tema podjetjema obstaja gospodarska povezava, kar bi moralo ugotoviti predložitveno sodišče.

17      Družba Viking Gas poudarja, da potrošnik ob prvem nakupu postane lastnik jeklenke, kar naj bi povzročilo izčrpanje pravice iz znamke družbe Kosan Gas. Zato naj bi imel potrošnik pravico, da to jeklenko – ki je sicer namenjena ravno polnjenju s plinom – svobodno uporablja in jo znova napolni. Pravice imetnika znamke se ne smejo tako razširiti, da kupcu proizvoda te znamke onemogočajo, da bi ga uporabil za namene, za katere je bil dan na trg. V zvezi s tem naj ne bi bilo pomembno, da se potrošnik za polnjenje kompozitne jeklenke, ki jo je kupil, obrne neposredno na družbo Viking Gas ali pri distributerju, ki sodeluje s to družbo, prazno kompozitno jeklenko zamenja za polno podobno jeklenko. Ker naj bi bilo namreč v obeh primerih kupcem jasno, prvič, da je kompozitna jeklenka rabljeno blago in, drugič, da plin ne izvira od družbe Kosan Gas, temveč od družbe Viking Gas, kar je razvidno iz nalepk, nameščenih na jeklenke, naj z nadaljnjo prodajo jeklenk, ki jih napolni družba Viking Gas, ne bi bile kršene pravice iz znamke družbe Kosan Gas.

18      Družba Viking Gas trdi, da se pri različnih vrstah jeklenk, razen pri kompozitnih, pogosto dogaja, da njihovo nadaljnje polnjenje opravi drug udeleženec na trgu, ki ni tisti, ki je neko vrsto jeklenke dal na trg. Družba Kosan Gas naj torej ne bi mogla prekiniti te navade z dajanjem druge vrste jeklenk na trg. Cilj pridobitve pravice iz znamke naj namreč ne bi smel biti porazdelitev trgov, da bi se pridobila neutemeljena konkurenčna prednost in da bi se neutemeljeno zaračunavale različne cene, kar naj bi bilo treba upoštevati tudi pri razlagi pravil o izčrpanju pravice iz znamke. Družba Viking Gas v zvezi s tem zatrjuje, da družba Kosan Gas neobstoj izčrpanja pravice iz zadevne znamke izkorišča za umetno diferenciacijo trga plina v jeklenkah, kar naj bi dokazovalo, da to podjetje trenutno prodaja plin v kompozitnih jeklenkah po ceni, ki je za več kot 20 % višja od cene plina v klasičnih jeklenkah, ne da bi obstajali dejavniki, vezani na proizvodnjo ali distribucijo, ki bi tako razliko v ceni utemeljevali.

19      Družba Kosan Gas meni, da gre v postopku v glavni stvari za enako blago in enako znamko, tako da je že zato podana kršitev. Vsekakor pa naj bi obstajala velika verjetnost zmede, ker nalepke, ki jih na kompozitne jeklenke namesti družba Viking Gas, niso zelo opazne.

20      Družba Kosan Gas meni, da pravilo izčrpanja pravice iz znamke družbi Viking Gas ne dopušča polnjenja in prodaje svojega plina v kompozitnih jeklenkah, ki so zaščitene z znamko, ki ni njena. Navedeno pravilo naj bi namreč pomenilo samo, da družba Kosan Gas ne more nasprotovati nadaljnji prodaji kompozitnih jeklenk, ki jih je sama napolnila in dala na trg. Izčrpanje pravice iz znamke naj se ne bi nanašalo na embalažo, ki jo je mogoče znova uporabiti, saj embalaža kot taka ni blago, ker je to v obravnavanem primeru plin. Tudi sicer naj bi se izčrpanje lahko nanašalo samo na embalažo kot tako, tako da bi se lahko prodajala brez vsebine. Poleg tega naj bi nadomestitev blaga, zaščitenega z znamko, ki je namenjeno potrošnikovi rabi, pomenila spremembo blaga v smislu člena 7(2) Direktive 89/104, ki ji lahko imetnik te znamke nasprotuje tudi po tem, ko je bilo blago dano na trg.

21      Italijanska republika se sklicuje na tveganja, ki izhajajo iz zaščite posod kot tridimenzionalne znamke in na javni interes za ohranitev njihove razpoložljivosti, da bi se spodbujala konkurenca in zaščitili potrošniki. Vendar naj bi bil navedeni interes zaščiten s členom 3 Direktive 89/104, ki našteva razloge za zavrnitev in neveljavnost znamk, in ne more prispevati k določitvi meja in obsega pravice iz znamke, potem ko je ta veljavno registrirana. Ker se veljavnost registracije kompozitne jeklenke kot znamke ni izpodbijala, naj bi veljalo, da ima oblika jeklenke razlikovalno funkcijo za blago, kar naj bi pomenilo, da tretji s prodajo istega blaga v isti obliki posega v razlikovalno funkcijo znamke.

22      Zoper to razlago naj se ne bi bilo mogoče sklicevati na načelo izčrpanja pravice iz znamke, ki naj bi se nanašalo samo na nadaljnjo prodajo blaga, za katero je znamka že izčrpana. Tudi ob izhajanju iz obratne predpostavke naj pravice iz znamke v postopku v glavni stvari ne bi bile izčrpane, saj naj bi okoliščine, ki jih je opisalo predložitveno sodišče, spadale na področje uporabe izjeme iz člena 7(2) Direktive 89/104. To, da družba Viking Gas polni jeklenke s svojim plinom, naj bi namreč pomenilo nevarnost poškodovanja ali spremembe „blaga jeklenke“. Družba Kosan Gas naj bi imela očiten interes za to, da kompozitne jeklenke polnijo njeni pooblaščeni distributerji, da lahko ohrani nadzor nad kakovostjo prodajanega blaga, saj bi lahko vsaka njegova napaka vplivala na ugled znamke.

23      Komisija meni, da je v postopku v glavni stvari odločilno vprašanje, ali lahko potrošnik, ki se obrne na družbo Viking Gas za napolnitev svoje prazne kompozitne jeklenke, brez težav in samo na podlagi nalepke dojame, da plin, ki ga je kupil, izvira od družbe Viking Gas in da med tem podjetjem in družbo Kosan Gas ni gospodarske povezave. Pojasnjuje, da za položaj v glavni stvari velja člen 5(1)(a) Direktive 89/104, ki v skladu s sodno prakso Sodišča varuje vse funkcije znamke. Vendar naj ne bi nič kazalo na to, da zadevna raba posega v funkcije znamke razen v funkcijo zagotavljanja porekla blaga.

24      Glede vprašanja izčrpanja pravice iz znamke Komisija razlikuje med uporabo kompozitne jeklenke, napolnjene s plinom družbe Kosan Gas – ali v nekaterih primerih prazne kompozitne jeklenke – na eni strani in na drugi strani uporabo te jeklenke, napolnjene s plinom, ki izvira od drugega podjetja. Imetnik znamke v obliki embalaže naj ne bi mogel prepovedati prve vrste uporabe, saj naj bi se pravice iz te znamke – če je bila ekonomska vrednost jeklenke dosežena – izčrpale s prodajo kompozitne jeklenke. Glede druge vrste uporabe pa naj bi bilo treba upoštevati, da je bilo blago, zaščiteno z znamko, to je plin, že potrošeno in je bilo brez soglasja imetnika znamke zamenjano z drugim blagom, ki ne izvira od imetnika te znamke. V takem primeru naj pogoji iz člena 7(1) Direktive 89/104 ne bi bili izpolnjeni, saj naj znamka ne bi omogočala zagotavljanja porekla blaga, ki naj bi bilo z njo zaščiteno.

 Presoja Sodišča

25      V skladu z ustaljeno sodno prakso so členi od 5 do 7 Direktive 89/104 popolnoma uskladili pravila v zvezi s pravicami iz znamke, s čimer so bile opredeljene pravice, ki jih imetniki znamk uživajo v Evropski uniji (glej zlasti sodbo z dne 3. junija 2010 v zadevi Coty Prestige Lancaster Group, C‑127/09, ZOdl., str. I-4965, točka 27 in navedena sodna praksa).

26      Natančneje, člen 5 navedene direktive daje imetniku znamke izključno pravico prepovedati tretjim osebam zlasti, da bi ponujale proizvode njegove znamke, jih dale na trg ali v te namene imele v posesti. Člen 7(1) iste direktive vsebuje izjemo od tega pravila, in sicer določa, da je imetnikova pravica izčrpana, ko imetnik proizvode da na trg v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) ali je to storjeno z njegovim soglasjem (glej zlasti sodbo z dne 15. oktobra 2009 v zadevi Makro Zelfbedieningsgroothandel in drugi, C-324/08, ZOdl., str. I‑10019, točka 21 in navedena sodna praksa).

27      Izčrpanje izključne pravice je posledica bodisi imetnikovega soglasja, da se blago da na trg EGP, izraženega izrecno ali molče, bodisi tega, da je imetnik sam ali udeleženec na trgu, gospodarsko povezan z imetnikom, kot je zlasti pridobitelj licence, dal blago na trg EGP. Imetnikovo soglasje ali to, da imetnik ali udeleženec na trgu, ki je z njim gospodarsko povezan, da blago na trg EGP, kar je enakovredno odpovedi izključni pravici, torej pomeni odločilni dejavnik izčrpanja te pravice (glej zgoraj navedeno sodbo Coty Prestige Lancaster Group, točka 29 in navedena sodna praksa).

28      V postopku v glavni stvari ni sporno, da je kompozitne jeklenke, katerih polnjenju in zamenjavi s strani družbe Viking Gas se oporeka, dala na trg EGP družba Kosan Gas, ki ima izključno licenco za uporabo tridimenzionalne znamke v obliki teh jeklenk na Danskem ter je imetnica besedne in figurativne znamke, ki sta nameščeni nanje.

29      Družba Kosan Gas, Italijanska republika in Komisija kljub temu menijo, da je treba člen 7(1) Direktive 89/104 razlagati tako, da se s tem dajanjem na trg izčrpa samo pravica imetnika znamke ali pridobitelja licence, da prepove nadaljnjo komercializacijo jeklenk, ki so še napolnjene s prvotnim plinom ali so prazne, tretjim pa naj ne bi dopuščal, da te jeklenke napolnijo s svojim plinom za komercialne namene. Družba Kosan Gas zlasti zatrjuje, da se izčrpanje pravice iz znamke ne more nanašati na embalažo blaga.

30      V zvezi s tem je treba poudariti, da kompozitne jeklenke, ki so namenjene večkratni uporabi, niso samo embalaža izvirnega blaga, temveč imajo neodvisno gospodarsko vrednost in jih je treba same po sebi šteti za blago. Potrošnik mora namreč ob prvem nakupu take jeklenke, napolnjene s plinom, pri distributerju družbe Kosan Gas plačati ne le ta plin, ampak tudi kompozitno jeklenko, ki ima zlasti zaradi svojih tehničnih posebnosti višjo ceno kot klasične plinske jeklenke iz jekla in kot plin, ki ga vsebuje.

31      V teh okoliščinah je treba pretehtati na eni strani upravičen interes pridobitelja licence za znamko, ki je sestavljena iz oblike kompozitne jeklenke, in imetnika znamk, ki sta nameščeni na tej jeklenki, do dobička od pravic, ki izhajajo iz teh znamk, ter na drugi strani upravičen interes kupcev navedenih jeklenk, da v celoti uživajo svojo lastninsko pravico na teh jeklenkah, in splošni interes za ohranjanje neizkrivljene konkurence.

32      Glede interesa navedenega pridobitelja licence in imetnika znamk, da ima dobiček od pravic, ki izhajajo iz navedenih znamk, je treba ugotoviti, da mu prodaja kompozitnih jeklenk omogoča doseči ekonomsko vrednost znamk, vezanih na navedene jeklenke. Sodišče pa je že ugotovilo, da se s prodajo, ki omogoča, da se doseže ekonomska vrednost znamke, izčrpajo izključne pravice iz znamke, ki izhajajo iz Direktive 89/104 (glej zlasti sodbo z dne 30. novembra 2004 v zadevi Peak Holding, C‑16/03, ZOdl., str. I‑11313, točka 40).

33      Glede interesa kupcev kompozitnih jeklenk pa ni sporno, da ti ne bi mogli polno uživati svoje lastninske pravice na teh jeklenkah, če bi bila ta pravica omejena s pravicami iz znamke tudi po tem, ko imetnik navedene jeklenke proda oziroma se te prodajo z njegovim soglasjem. Kot je poudarila generalna pravobranilka v točki 66 sklepnih predlogov, kupci pri izvajanju te pravice ne bi bili več svobodni, ampak bi bili za polnjenje navedenih jeklenk vezani na enega samega ponudnika plina.

34      Nazadnje, omogočanje pridobitelju licence za znamko, ki je v obliki kompozitne jeklenke, in imetniku znamk, nameščenih na tej jeklenki, da na podlagi pravic, vezanih na te znamke, nasprotuje nadaljnjemu polnjenju jeklenk, bi neupravičeno zmanjšalo konkurenco na prodajnem trgu glede polnjenja plinskih jeklenk in bi celo pomenilo nevarnost delitve tega trga, če navedenemu pridobitelju licence in imetniku znamk uspe vsiliti svojo jeklenko zaradi njenih tehničnih posebnosti, katerih varstvo ni predmet prava znamk. Ta nevarnost je sicer povečana zaradi dejstva, da je cena kompozitne jeklenke v primerjavi s plinom visoka in da bi se moral kupec, da bi lahko znova svobodno izbral dobavitelja plina, odpovedati začetni naložbi za nakup jeklenke, katere amortizacija zahteva zadostno večkratno uporabo.

35      Iz zgoraj navedenega izhaja, da se s prodajo kompozitne jeklenke izčrpajo pravice iz znamk, povezanih s to jeklenko, ki jih ima pridobitelj licence za znamko, ki je v obliki kompozitne jeklenke, in imetnik znamk, nameščenih na tej jeklenki, in da na kupca preide pravica do svobodnega razpolaganja s to jeklenko, vključno s pravico do njene zamenjave ali polnjenja, potem ko je prvotni plin porabljen, pri podjetju po njegovi izbiri, torej ne samo pri navedenem pridobitelju licence in imetniku znamke, temveč tudi pri enem od njegovih konkurentov. Posledica te pravice kupca je pravica konkurentov, da v mejah, določenih s členom 7(2) Direktive 89/104, polnijo in zamenjujejo prazne jeklenke.

36      Glede teh mej je treba spomniti, da lahko imetnik znamke na podlagi člena 7(2) kljub temu, da je blago, označeno z njegovo znamko, dano na trg, nasprotuje nadaljnji komercializaciji, če obstajajo utemeljeni razlogi za to nasprotovanje, zlasti če se stanje blaga spremeni ali se to poškoduje po tem, ko je bilo dano na trg. V skladu z ustaljeno sodno prakso uporaba prislova „zlasti“ v navedenem členu 7(2) dokazuje, da sta sprememba stanja in poškodovanje blaga, označenega z znamko, navedena le kot primer utemeljenih razlogov (glej zlasti sodbo z dne 23. aprila 2009 v zadevi Copad, C‑59/08, ZOdl., str. I‑3421, točka 54 in navedena sodna praksa).

37      Tako je Sodišče že razsodilo, da utemeljen razlog obstaja tudi, kadar uporaba znaka, ki je enak ali podoben znamki, s strani tretje osebe znatno škodi ugledu znamke ali kadar se ta znak uporablja tako, da vzbuja vtis, da sta imetnik znamke in ta tretja oseba gospodarsko povezana ter predvsem da je ta oseba del distribucijske mreže imetnika znamke ali da med tema osebama obstaja posebna povezava (glej v tem smislu sodbo z dne 8. julija 2010 v zadevi Portakabin, C‑558/08, ZOdl., str. I-6963, točki 79 in 80 ter navedena sodna praksa).

38      Ali tak utemeljen razlog obstaja, mora ob upoštevanju okoliščin zadeve v glavni stvari presoditi predložitveno sodišče, vendar mu je kljub temu treba dati nekaj napotkov za to presojo, zlasti glede konkretnih elementov, o katerih sprašuje Sodišče.

39      V teh okoliščinah je treba pojasniti, da je treba za odgovor na vprašanje, ali komercializacija kompozitnih jeklenk, ki jih je napolnila družba Viking Gas, poteka tako, da daje vtis, da med tem podjetjem in družbo Kosan Gas obstaja gospodarska povezava, kar bi zadnjenavedeni omogočalo, da nasprotuje tej komercializaciji, upoštevati nalepke na navedenih jeklenkah in razmere, v katerih se te jeklenke zamenjajo.

40      Nalepke na kompozitnih jeklenkah in razmere, v katerih se te jeklenke zamenjajo, namreč ne smejo povzročiti, da bi povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen in razumno pozoren ter preudaren, menil, da sta podjetji v postopku v glavni stvari povezani ali da plin, uporabljen za polnjenje teh jeklenk, izvira od družbe Kosan Gas. Pri presoji, ali je tak napačen vtis podan, je treba upoštevati navade v tem sektorju in zlasti vprašanje, ali so potrošniki vajeni tega, da plinske jeklenke polnijo drugi distributerji. Poleg tega se zdi razumno domnevati, da potrošnik, ki se obrne neposredno na družbo Viking Gas, bodisi za zamenjavo prazne jeklenke za polno bodisi za polnjenje jeklenke, verjetneje ve, da to podjetje in družba Kosan Gas nista povezana.

41      Glede tega, da so kompozitne jeklenke označene z besedno in figurativno znamko, ki ju sestavljata ime in logotip družbe Kosan Gas, ki v skladu z ugotovitvami predložitvenega sodišča ostaneta vidna kljub nalepkam, ki jih družba Viking Gas namešča na te jeklenke, je treba poudariti, da gre za upošteven element, saj kaže, da je izključeno, da bi navedeno etiketiranje spremenilo stanje jeklenk s prikritjem njihovega porekla.

42      Iz zgoraj navedenega izhaja, da je treba na zastavljena vprašanja odgovoriti, da je treba člena 5 in 7 Direktive 89/104 razlagati tako, da pridobitelju izključne licence za uporabo kompozitnih plinskih jeklenk za ponovno uporabo, katerih oblika je zaščitena kot tridimenzionalna znamka ter na katere je namestil svoje ime in logotip, ki sta registrirana kot besedna in figurativna znamka, ne dopuščata, da nasprotuje temu, da tretji te jeklenke, ki so jih potrošniki najprej kupili, potem ko ti porabijo plin, ki so ga vsebovale, za plačilo zamenja za kompozitne jeklenke, napolnjene s plinom, ki ne izvira od tega pridobitelja licence, razen če lahko ta uveljavlja utemeljen razlog v smislu člena 7(2) Direktive 89/104.

 Stroški

43      Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

Člena 5 in 7 Prve direktive Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (89/104/EGS) je treba razlagati tako, da pridobitelju izključne licence za uporabo kompozitnih plinskih jeklenk za ponovno uporabo, katerih oblika je zaščitena kot tridimenzionalna znamka ter na katere je namestil svoje ime in logotip, ki sta registrirana kot besedna in figurativna znamka, ne dopuščata, da nasprotuje temu, da tretji te jeklenke, ki so jih potrošniki najprej kupili, potem ko ti porabijo plin, ki so ga vsebovale, za plačilo zamenja za kompozitne jeklenke, napolnjene s plinom, ki ne izvira od tega pridobitelja licence, razen če lahko ta uveljavlja utemeljen razlog v smislu člena 7(2) Direktive 89/104.

Podpisi

---

* Jezik postopka: danščina.