EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62010CA0257

Zadeva C-257/10: Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 15. decembra 2011 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Högsta förvaltningsdomstolen (prej Regeringsrätten) (Švedska)) – Försäkringskassan proti Elisabeth Bergström (Delavci migranti — Socialna varnost — Sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb — Uredba (EGS) št. 1408/71 — Državljan države članice, ki je v Švici opravljal poklicno dejavnost — Vrnitev v državo izvora)

UL C 39, 11.2.2012, p. 4–4 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

11.2.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 39/4


Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 15. decembra 2011 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Högsta förvaltningsdomstolen (prej Regeringsrätten) (Švedska)) – Försäkringskassan proti Elisabeth Bergström

(Zadeva C-257/10) (1)

(Delavci migranti - Socialna varnost - Sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb - Uredba (EGS) št. 1408/71 - Državljan države članice, ki je v Švici opravljal poklicno dejavnost - Vrnitev v državo izvora)

(2012/C 39/05)

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Högsta förvaltningsdomstolen (prej Regeringsrätten)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Försäkringskassan

Tožena stranka: Elisabeth Bergström

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Högsta förvaltningsdomstolen (prej Regeringsrätten) – Razlaga členov 3(1) in 72 Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 35), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1386/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2001 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 129, v nadaljevanju: Uredba št. 1408/71), in Sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb, ki je bil podpisan v Luxembourgu 21. junija 1999 (UL 2002, L 114, str. 6) – Pravica do starševskih dajatev (föräldrapenning) – Nacionalna zakonodaja, ki za pravico do družinskega dodatka, ki je višji od zajamčenega zneska, določa pogoj, da je bila dopolnjena določena zavarovalna doba v okviru sistema zdravstvenega zavarovanja – Znesek družinskega dodatka, določen glede na dohodke iz naslova poklicne dejavnosti, prejete v tej državi članici – Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici (Švedska), ki pa je celotno zavarovalno dobo, ki se jo uporabi za določitev višjega zneska družinskega dodatka, dopolnila kot zavarovanec v okviru sistema zdravstvenega zavarovanja v drugi državi (Švica)

Izrek

1.

Člen 8(c) Sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb, ki je bil podpisan 21. junija 1999 v Luxembourgu, in člen 72 Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1386/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2001, je treba razlagati tako, da mora pristojni nosilec države članice, kadar zakonodaja te države članice dodelitev družinske dajatve, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, pogojuje z dopolnitvijo zavarovalne dobe, dobe zaposlitve ali samozaposlitve, pri dodelitvi te družinske dajatve upoštevati zavarovalno dobo, ki je bila v celoti dopolnjena na ozemlju Švicarske konfederacije.

2.

Člen 8(a) tega sporazuma, člene 3(1), 23(1) in (2) ter 72, Uredbe št. 1408/71, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1386/2001, in Prilogo VI, oddelek N, točka 1, k tej uredbi je treba razlagati tako, da se, kadar se za določitev zneska družinske dajatve, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, uporabljajo pravila, ki veljajo za dajatve za bolezen, ta znesek za osebo, ki je dobo opravljanja poklicne dejavnosti, ki je potrebna za pridobitev te pravice, v celoti dopolnila na ozemlju druge pogodbenice, izračuna na podlagi dohodkov primerljivo izkušene in kvalificirane osebe, ki na ozemlju države članice, v kateri se za to dajatev zaprosi, opravlja primerljivo dejavnost kot prvonavedena oseba.


(1)  UL C 195, 17.7.2010.


Top