1

Komisija s tožbo predlaga Sodišču, naj ugotovi, da je člen 12, točka 4(a), Konvencije o Statutu Evropskih šol z dne 21. junija 1994 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 16, zvezek 1, str. 16, v nadaljevanju: Konvencija) treba razlagati in uporabljati tako, da se zagotovi, da imajo učitelji, ki jih napotijo države članice, med napotitvijo dostop do enakega kariernega napredovanja in do enakega poviševanja plače, kot ga imajo učitelji, zaposleni v tej državi članici, in da je izključitev nekaterih učiteljev, ki jih napoti Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska, med njihovo napotitvijo od dostopa do ugodnejših plačnih lestvic (zlasti tistih, imenovanih „threshold pay,“„excellent teacher system“ in „advanced skills teacher“), od dodatnih plačil (kakršna so „teaching and learning responsibility payments“) in od napredovanja po obstoječi plačni lestvici, ki velja za učitelje, ki so zaposleni v javnih šolah v Angliji in Walesu, v nasprotju s členoma 12, točka 4(a), in 25, točka 1, Konvencije.

2

Ustanovitev Evropskih šol je prvotno temeljila na dveh aktih, in sicer na Statutu Evropske šole, podpisanem v Luxembourgu 12. aprila 1957 (United Nations Treaty Series, zv. 443, str. 129), in na Protokolu o ustanavljanju Evropskih šol, sprejetem v zvezi s Statutom Evropske šole, podpisanim 13. aprila 1962 v Luxembourgu (United Nations Treaty Series, zv. 752, str. 267).

3

Ta akta sta bila nadomeščena s Konvencijo, ki je začela veljati 1. oktobra 2002 in je akt, ki se trenutno uporablja. Drugače od prvotnih aktov, katerih pogodbenice so bile le države članice, so Konvencijo sklenile tudi Evropske skupnosti, ki so bile za to pooblaščene s Sklepom Sveta 94/557/ES, Euratom z dne 17. junija 1994 o pooblastitvi Evropske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo za podpis in sklenitev Konvencije o opredelitvi statuta Evropskih šol (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 16, zvezek 1, str. 14).

4

V tretji uvodni izjavi Konvencije je navedeno:

„ob upoštevanju, da je sistem Evropskih šol sistem posebne vrste; glede na to, da predstavlja obliko sodelovanja med državami članicami ter med njimi in Evropskimi skupnostmi, in hkrati v celoti priznava odgovornost držav članic za vsebino poučevanja in organizacijo njihovega izobraževalnega sistema ter za njihovo kulturno in jezikovno raznolikost“.

5

Člen 3(2) Konvencije določa:

„Pouk izvajajo učitelji, začasno premeščeni ali dodeljeni iz držav članic, v skladu s sklepi, ki jih svet guvernerjev sprejme po postopku iz člena 12(4).“

6

Člen 12, točka 4(a), Konvencije, ki spada pod naslov II –„Organi šol“, določa:

„Svet guvernerjev v zvezi z upravnimi zadevami:

[…]

7

Člen 25 Konvencije določa:

„Proračun šol se financira:

Postopek za zagotovitev razpoložljivosti prispevka Evropskih skupnosti je predmet posebnega sporazuma med svetom guvernerjev in Komisijo.“

8

Člen 26 Konvencije določa, da je „[z]a spore med pogodbenicami v zvezi z razlago in uporabo Konvencije, ki jih ne reši svet guvernerjev, […] izključno pristojno Sodišče Evropskih skupnosti“.

9

Svet guvernerjev je na podlagi člena 12(1) Konvencije sprejel pravilnik za začasno dodeljeno osebje Evropskih šol (v nadaljevanju: pravilnik za začasno dodeljeno osebje), ki med drugim vsebuje določbe o plačilu in delovnih pogojih učiteljev Evropskih šol.

10

Člen 10(1) pravilnika za začasno dodeljeno osebje zahteva, da so napoteni učitelji usposobljeni in izpolnjujejo vse pogoje, potrebne za zasedbo enakovrednega delovnega mesta v matični državi. Poglavje III tega statuta, naslovljeno „Ovrednotenje delovne uspešnosti“, vsebuje člen 30, ki v prvem odstavku določa, da je „[s]posobnost, učinkovitost in postopanje na delovnem mestu […] pri vsakem članu učnega in nadzornega osebja ter namestnikih direktorjev/ravnateljev podvrženo poročilu o ovrednotenju delovne uspešnosti, ki ga sestavita oba, direktor/ravnatelj in nacionalni inšpektor skladno z ureditvijo, opredeljeno v izvedbenih predpisih. V primeru nesoglasja obvelja poročilo nacionalnega inšpektorja“.

11

Napoteni učitelji v skladu s členom 49 pravilnika za začasno dodeljeno osebje prejemajo nacionalne prejemke, ki jih izplačujejo pristojni nacionalni organi, in razliko med plačo, določeno s tem pravilnikom, in menjalno vrednostjo nacionalnih prejemkov, zmanjšanih za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jo izplača Evropska šola (v nadaljevanju: evropski dodatek).

12

Član osebja, ki dokončno preneha opravljati svojo funkcijo, ima v skladu s členom 72(1) pravilnika za začasno dodeljeno osebje pravico, da ob odhodu, če ta ni posledica disciplinskega ukrepa, prejme odpravnino, ki je sorazmerna dejansko dopolnjeni službeni dobi do največ devet let. Navedena odpravnina se v skladu s členom 72(2) izračuna na podlagi razlike med zadnjo evropsko osnovno plačo za mesec in pol, ponderirano po stopnji za matično državo, in zadnjo nacionalno osnovno plačo za mesec in pol za vsako leto službe.

13

Nasprotno pa pravilnik ne vsebuje ureditve upokojevanja napotenih učiteljev, ki med napotitvijo še naprej plačujejo prispevke v svoje nacionalne sheme.

14

V Združenem kraljestvu je izobraževanje v pristojnosti decentraliziranih oblasti treh ločenih območij, in sicer Anglije in Walesa, ki skupaj sestavljata eno območje, Severne Irske ter Škotske. Delovni pogoji so na vsakem od navedenih območij drugačni.

15

V Angliji in Walesu, ki sta edino območje, na katero se nanaša obravnavani spor, je večina učiteljev zaposlenih v eni od „subvencioniranih šol“ („maintained schools“). Plače in delovni pogoji teh učiteljev se določajo z odlokom pristojnega ministra, in sicer z dokumentom o delovnih pogojih in plačah šolskih učiteljev („School Teachers Pay and Conditions Document“, v nadaljevanju: STPCD), ki ga je treba uporabiti za vsako pogodbo o zaposlitvi, ki jo sklene subvencionirana šola.

16

Nekateri učitelji niso zaposleni v subvencioniranih, ampak v drugih vrstah šol, na primer v samostojnih javnih in splošnih šolah, ki jih financirajo sponzorji („academies“), zasebnih šolah, Evropski šoli v Culhamu in šolah, ki jih upravljajo tuje vlade. Za te šole so pravila in delovni pogoji, ki jih določa STPCD, izbirni.

17

STPCD v različici iz leta 2009 določa plačne lestvice, ki vsebujejo glavne elemente, ki so navedeni v nadaljevanju.

18

Za učitelje je določena osnovna plačna lestvica, ki ima šest plačnih razredov. Glavno merilo za napredovanje po lestvici so izkušnje, ki se merijo v dopolnjenih letih službe. Napredovanje po navedeni lestvici je torej samodejno, razen v izjemnem primeru, če rezultati niso zadovoljivi.

19

Leta 2000 je bilo v Angliji in Walesu uvedeno splošno povišanje plač za 3 %. Hkrati je bilo uvedeno povišanje plače za 7 % na podlagi novega sistema, imenovanega „threshold pay“, pri čemer so morali učitelji, da bi bili lahko do njega upravičeni, izpolnjevati nekatere pogoje.

20

Angleški in valižanski učitelji lahko po tem sistemu, ko dosežejo zadnji plačni razred osnovne plačne lestvice, kandidirajo za prekoračitev praga in prehod na višjo plačno lestvico („post-threshold pay scale“). Učitelji, ki želijo kandidirati za to, morajo izpolnjevati nekatere poklicne standarde, predložiti dokazila o kvalifikacijah in zahtevati ocenitev svoje usposobljenosti, ki jo opravijo predstojniki šolskih ustanov. Poklicni standardi, ki jih morajo izpolnjevati, so navedeni v dokumentu z naslovom „Poklicni standardi za učitelje“ („Professional Standards for Teachers“). Ko se učitelj uvrsti na višjo lestvico („post-threshold teacher“), napredovanje po njej ni samodejno, ampak je odvisno od ugotovitev z letnih ocenjevalnih pogovorov.

21

STPCD poleg tega določa, da lahko subvencionirane šole ustvarijo delovna mesta za „odlične učitelje“ („excellent teachers) in „učitelje z naprednimi veščinami“ („advanced skills teachers“), za katere veljajo posebne plačne lestvice, ter delovna mesta, ki dajejo pravico do „nagrad za odgovornost za poučevanje in učenje“ („teaching and learning responsibility payments“). Učitelj ne more biti hkrati zaposlen na več takih delovnih mestih.

22

Učitelji, ki želijo pristopiti k „excellent teacher scheme“, morajo biti vsaj dve leti uvrščeni v zadnje tri plačne razrede „post-threshold pay scale“ in morajo dokazati, da imajo posebno poklicno usposobljenost, določeno v „Professional Standards for Teachers“. Ocenitev usposobljenosti, ki jo opravijo zunanji ocenjevalci, pa lahko zahtevajo samo v zvezi s prostim delovnim mestom za „excellent teachers“ v svoji šoli. „Excellent teachers“ so poleg običajnih izobraževalnih nalog poklicani k temu, da pomagajo drugim učiteljem izboljšati njihovo učinkovitost in kakovost njihovega poučevanja.

23

Kandidatom za izpolnjevanje pogojev za delovno mesto „advanced skills teachers“ ni treba doseči „post-threshold pay scale“, morajo pa izpolnjevati „post-threshold teacher standards“, in natančneje, standarde poklicne uspešnosti, ki veljajo posebej za „advanced skills teachers“ in so določeni v „Professional Standards for Teachers“. Ocenitev glede tega opravljajo zunanji ocenjevalci. Navedena delovna mesta so povezana z dodatnimi odgovornostmi, ki se izvajajo v korist učiteljev iz drugih šol.

24

Nazadnje, „teaching and learning responsibility payments“ so na voljo vsem učiteljem, ki opravljajo običajno učiteljsko službo, ne da bi morali doseči „post-threshold pay scale“. Navedene nagrade se izplačujejo učiteljem s „trajno dodatno odgovornostjo v organizacijski strukturi“ šole. Njihov namen je zlasti nagrajevanje pomoči učencem zunaj razreda ali spodbujevalne vloge pri pripravi predmetov ali programa.

25

Delovna mesta Združenega kraljestva v Evropskih šolah so dostopna vsem učiteljem, ki so ustrezno usposobljeni, ne glede na to, ali so ob dodelitvi ali napotitvi zaposleni v subvencionirani šoli, privatni šoli, šoli, ki je zunaj nacionalnega ozemlja, ali sploh niso zaposleni v nobeni izobraževalni ustanovi.

26

Učitelji, ki jih Združeno kraljestvo napoti v Evropske šole, ne ohranijo pogodbenega razmerja s prejšnjim delodajalcem, ampak ob napotitvi sklenejo novo pogodbo o zaposlitvi z „Department for Children, Schools and Families“ (ministrstvo za otroke, izobraževanje in družino, v nadaljevanju: ministrstvo za izobraževanje ).

27

Ta pogodba o zaposlitvi glede angleških in valižanskih učiteljev določa, da se STPCD ne uporablja za učitelje Evropskih šol. Določa pa, da se nacionalne mesečne plače napotenih učiteljev določajo v skladu s plačnimi lestvicami iz STPCD in da imajo ti učitelji pravico do letnega povišanja plač, o katerem se pogaja na nacionalni ravni in ki se uporablja v skladu s STPCD. Navedeno je tudi, da se ne izplačuje noben drug dodatek k nacionalni plači in da napoteni učitelj med trajanjem dodelitve v Evropsko šolo ne more zahtevati dostopa do višje plačne lestvice, dodatne nagrade ali dodatnega statusa iz STPCD. Nazadnje, navedena pogodba o zaposlitvi določa, da daje služba v Evropski šoli pravico do pokojnine v skladu s pokojninsko shemo za angleške in valižanske učitelje in da prispevki v to shemo temeljijo samo na nacionalni plači.

28

Komisija je zaradi več pritožb zadevnih učiteljev in po poslanskih vprašanjih od leta 2000 zaporedne ministre za izobraževanje Združenega kraljestva večkrat opozorila, da odločitev o zavrnitvi dostopa britanskih učiteljev, napotenih v Evropske šole, do nove plačne lestvice ni združljiva s Konvencijo. Prva izmenjava pisem v letih 2000 in 2001 in druga leta 2007 nista omogočili rešitve nesoglasij. Zato je Komisija zahtevala, da se vprašanje obravnava na seji sveta guvernerjev od 20. do 22. oktobra 2008. Med predstavniki Komisije in ministrstva za izobraževanje je 20. novembra 2008 potekala videokonferenca, s katero pa nesoglasja niso bila razrešena. Komisija je 13. januarja 2009 svetu guvernerjev predložila zadnji predlog za rešitev položaja in napovedala, da bo prisiljena zadevo predložiti Sodišču, če ne bo nobenega rezultata.

29

Svet guvernerjev je vprašanje razlage členov 12, točka 4(a), in 25, točka 1, Konvencije obravnaval na seji 20. in 21. januarja 2009. Po tej seji je svet guvernerjev zaključil, da „ni mogel rešiti spora, in se seznanil z namero Komisije, da na podlagi člena 26 Konvencije v povezavi s členoma 10 in 39 Pogodbe pri Sodišču proti Združenemu kraljestvu vloži tožbo v zvezi z razlago in uporabo“.

30

Komisija je v teh okoliščinah vložila to tožbo.

31

Komisija s tožbo Sodišču predlaga, naj na podlagi člena 26 Konvencije odloči o razlagi člena 12, točka 4(a), zadnji stavek, Konvencije in o vprašanju, ali Združeno kraljestvo, posebej glede učiteljev, ki jih Anglija in Wales napotita v Evropske šole, to določbo pravilno uporablja in tako izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz te določbe in iz člena 25, točka (1), Konvencije.

32

Komisija meni, da je v zadnjem stavku člena 12, točka 4(a), Konvencije državam članicam naložena obveznost zagotoviti, da napoteni učitelji ohranijo pravico do napredovanja in upokojitve, ki sta jim zagotovljeni z njihovimi nacionalnimi predpisi. S Konvencijo naj bi bila napotenim učiteljem dana pravica glede tega.

33

To razlago naj bi potrjevalo jasno in nepogojno besedilo te določbe ter kontekst in namen te določbe, ki naj bi bil zagotoviti, da učitelji ne bodo kaznovani zaradi napotitve.

34

Komisija poleg tega trdi, da je treba izraz „napredovanje“ razlagati samostojno in da se ta izraz nanaša na različne nacionalne plačne sisteme, ki veljajo za učitelje v primeru napotitve. Poleg tega naj bi širok pomen tega izraza potrjevala analiza več jezikovnih različic.

35

Združeno kraljestvo pa meni, da se člen 12, točka 4(a), Konvencije nanaša izključno na svet guvernerjev in da torej ne določa nobene obveznosti za države članice.

36

To razlago naj bi potrjevala, prvič, besedilo te določbe, ki spada pod naslov II, „Organi šol“, in ki naj ne bi vseboval nobene določbe o obveznosti držav članic, in drugič, sklicevanje na člen 12 Konvencije v njenem členu 3(2).

37

Po mnenju Združenega kraljestva člen 12, točka 4(a), Konvencije od sveta guvernerjev zahteva, da pri izvajanju upravnih nalog spoštuje nacionalne predpise v zvezi z napredovanjem in upokojevanjem. Ne bi bilo namreč smiselno, če bi šteli, da Konvencija državam članicam nalaga obveznost spoštovanja lastne zakonodaje.

38

Poleg tega naj bi bilo to, da je v Konvenciji določena obveznost držav članic podeliti učiteljem, ki so napoteni ali dodeljeni v Evropske šole, pravice, ki jih po nacionalni zakonodaji nimajo, v nasprotju s členom 165(1) PDEU, s katerim se ohranja samostojnost držav članic glede organizacije svojih izobraževalnih sistemov.

39

Ta država članica poleg tega trdi, da izraz „napredovanje“, kakor ga na splošno razumejo v Združenem kraljestvu, označuje zgolj napredovanje učitelja na višji upravni položaj, ki pomeni več odgovornosti v strukturi šol, kot je delovno mesto ravnatelja ali namestnika ravnatelja („head teacher“ ali „deputy head teacher“). Združeno kraljestvo glede izraza „pravica do napredovanja, ki jo zagotavljajo“ nacionalni predpisi, v bistvu zagovarja stališče, da bi bilo treba ta izraz razlagati dobesedno in ozko. Tako naj napredovanje, ki ni avtomatično podeljeno na podlagi delovne dobe, ampak ga mora predlagati učitelj, in ki se mu podeli, samo če izpolnjuje določena merila, ne bi bila pravica, ki jo zagotavljajo nacionalni predpisi.

40

Spor med Komisijo in Združenim kraljestvom glede tega, kako je treba razlagati zadnji stavek člena 12, točka 4(a), Konvencije v bistvu zadeva dve vprašanji, in sicer, prvič, ali ta določba vsebuje obveznost za države članice, pogodbenice Konvencije, in drugič, kakšen pomen ima izraz „pravica do napredovanja, ki jo zagotavljajo“ nacionalni predpisi.

41

Glede prvega od teh vprašanj je najprej treba opozoriti, da člen 12, točka 4(a), Konvencije določa, da Svet guvernerjev v zvezi z upravnimi zadevami na predlog odbora inšpektorjev vsako leto z odpiranjem ali ukinjanjem delovnih mest določi potrebe po učnem osebju. Zagotavlja pravično porazdelitev delovnih mest med državami članicami. Z vladami ureja vprašanja, ki se nanašajo na dodelitev ali napotitev v primarnem in sekundarnem izobraževanju ter svetovalnih delavcev šole. Ti ohranijo pravici do napredovanja in upokojitve, ki jim jih zagotavljajo njihovi nacionalni predpisi.

42

Iz besedila navedene določbe je tako razvidno, da medtem ko so s prvimi tremi stavki dolžnosti dane svetu guvernerjev, ki jih mora ta, če je treba, izvajati v sodelovanju z vladami, pa je zadnji stavek nevtralen, saj določa pravico učiteljev, da ohranijo pravici do napredovanja in upokojitve, ki jim ju zagotavljajo njihovi nacionalni predpisi, ne da bi bilo natančneje določeno, kdo mora zagotoviti ohranitev teh pravic.

43

Vendar je očitno, da navedeni pravici ne bi mogli biti ohranjeni, če bi lahko države članice, pogodbenice Konvencije, nacionalne predpise in določbe, s katerimi je urejena dodelitev ali napotitev njihovih učiteljev v Evropsko šolo, prosto določale tako, da bi tem učiteljem v obdobju dodelitve ali napotitve onemogočile pridobitev teh pravic.

44

Glede tega je treba poudariti, da sta pravici do napredovanja in do upokojitve učiteljev, ki so dodeljeni ali napoteni v Evropske šole, v celoti urejeni z zadevnimi nacionalnimi predpisi in da zato svet guvernerjev nikakor ne more zagotoviti ohranitve teh pravic, kadar v navedenih predpisih taka ohranitev ni dovoljena. Čeprav mora poleg tega svet guvernerjev zagotovo spoštovati te predpise, vseeno velja, da uporaba teh predpisov za navedene učitelje ne zahteva nikakršnega ukrepanja sveta, poleg tega pa si je težko predstavljati, da bi ta svet glede na svoje pristojnosti, ki so omejene in strogo določene s Konvencijo, lahko vplival na pravici do napredovanja in upokojitve, ki jih tem učiteljem dajejo njihovi nacionalni predpisi.

45

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da bi razlaga, ki jo predlaga Združeno kraljestvo, po kateri se zadnji stavek člena 12, točka 4(a), Konvencije nanaša izključno na svet guvernerjev, tako da bi moral ta spoštovati nacionalne predpise glede napredovanja in upokojitve, odvzela tej določbi polni učinek.

46

Torej je to določbo v nasprotju s trditvami Združenega kraljestva treba razlagati tako, da tudi za države članice, pogodbenice Konvencije, določa obveznost zagotoviti, da učitelji v obdobju dodelitve ali napotitve v Evropske šole ohranijo pravici do napredovanja in upokojitve, ki jim jih zagotavljajo njihovi nacionalni predpisi.

47

Te ugotovitve ne izpodbije niti dejstvo, da je člen 12 Konvencije del naslova II, „Organi šol“, kjer so naštete dolžnosti sveta guvernerjev v zvezi z upravnimi zadevami, niti sklicevanje na navedeni člen 12 v členu 3(2) Konvencije.

48

Čeprav namreč ni sporno, da ta člen 12 določa predvsem dolžnosti sveta guvernerjev, je kljub temu treba navesti, da se ta člen v predzadnjem stavku točke 4(a) nanaša tudi na „vlade“ in da zadnji stavek te določbe, kot je bilo ugotovljeno v točki 42 te sodbe, ne izraža odgovornosti sveta guvernerjev, temveč ureja nepogojno pravico učiteljev, dodeljenih ali napotenih v Evropske šole.

49

Poleg tega je umestitev tega zadnjega stavka mogoče pojasniti s kronološkimi razlogi in z notranjo povezavo med predmetoma tega stavka in prejšnjega stavka. Tako sta bila v Statutu Evropske šole, navedenem v točki 2 te sodbe, v različici z 12. aprila 1957 ta stavka združena, člen 12(3) tega statuta pa je določal, da svet guvernerjev „z vladami ureja vprašanja, ki se nanašajo na dodelitev ali napotitev v primarnem in sekundarnem izobraževanju ter svetovalnih delavcev šole, tako da ti delavci ohranijo pravice do napredovanja in upokojitve, ki jim jih zagotavljajo njihovi nacionalni predpisi, in da so upravičeni do ugodnosti, ki jih imajo uradniki njihove kategorije v tujini“. Iz te prejšnje različice Statuta je jasno razvidno, da so morali svet guvernerjev in vlade skupaj paziti na to, da uredijo vprašanja, povezana z napotitvijo ali z dodelitvijo, tako da se zagotovi, da učitelji niso v slabšem položaju zaradi napotitve ali dodelitve v Evropsko šolo. Čeprav se s Konvencijo v različici, ki se uporablja zdaj, krepi varstvo učiteljev, tako da se jim podeljuje izrecna in nepogojno pravica, se z njo nikakor ne namerava vladam odvzeti njihova odgovornost v zvezi s tem.

50

Drugače kot predlaga Združeno kraljestvo, ta obveznost tudi ni brezpredmetna zaradi dejstva, da morajo države članice spoštovati svojo zakonodajo. Iz prejšnjih točk je namreč razvidno, da odgovornost držav članic, pogodbenic Konvencije, za uresničitev cilja iz zadnjega stavka člena 12, točka 4(a), ne vsebuje le obveznosti spoštovati nacionalne predpise glede pravic do napredovanja in upokojitve, ampak tudi obveznost zagotoviti, da bodo ti predpisi taki, da ne bodo izključevali učiteljev, dodeljenih ali napotenih v Evropske šole.

51

Poleg tega taka obveznost ni v nasprotju s členom 165 PDEU. Prvič, omejitev pristojnosti Evropske unije na področju izobraževanja, ki je določena v tem členu, ne zadeva Konvencije, saj ta ni sekundarni akt, ki so ga sprejeli organi Unije, ampak je instrument mednarodnega prava, ki so ga sklenile države članice in Evropske skupnosti. Drugič, ker je v tretji uvodni izjavi Konvencije navedeno tudi, da ta sodelovalni sistem posebne vrste med državami članicami in Evropskimi skupnostmi priznava odgovornost držav članic za organizacijo svojih izobraževalnih sistemov, je treba ugotoviti, da te odgovornosti obveznost držav članic, da v zvezi s pravicama do napredovanja in upokojitve ne smejo kaznovati učiteljev, dodeljenih ali napotenih v Evropske šole, nikakor ne spreminja.

52

Kar zadeva drugo vprašanje glede razlage, v zvezi s katerim si stranki nasprotujeta in ki se nanaša na pomen izraza „pravica do napredovanja, ki jo zagotavljajo“ nacionalni predpisi, iz zadnjega stavka člena 12, točka 4(a), Konvencije, je treba navesti, da se ta pomen in torej varstvo, ki je s to določbo dano učiteljem, dodeljenim ali napotenim v Evropske šole, ne moreta razlikovati glede na njihov kraj izvora, zato je navedeni izraz treba razlagati samostojno.

53

Taka razlaga mora zlasti omogočiti, da se dejansko doseže cilj te določbe, in mora torej zagotoviti, da učitelji zaradi dodelitve ali napotitve v Evropsko šolo ne pridejo v slabši položaj na področju napredovanja in upokojitve.

54

Kar natančneje zadeva izraz „napredovanje“, je treba ugotoviti, da zaradi navedenega cilja za ta izraz ni mogoče uporabiti ozke razlage, ki jo predlaga Združeno kraljestvo. Kot je namreč poudaril generalni pravobranilec v točkah 45 in 46 sklepnih predlogov, se ta izraz ne nanaša zgolj na dostop do delovnih mest višje kategorije v hierarhiji šole, ki pomenijo večjo odgovornost, kot so delovna mesta ravnateljev, ampak tudi na vsako karierno napredovanje. Torej pomeni tudi dostop do nazivov znotraj iste kariere, ki pomenijo višjo plačo brez priznanja drugačnega naziva ali dodatnih odgovornosti.

55

Poleg tega drugače, kot predlaga Združeno kraljestvo, iz izraza „pravica do napredovanja, ki jo zagotavljajo“ nacionalni predpisi, ni mogoče sklepati, da se načeloma nanaša le na položaje, v katerih nacionalni predpisi določajo samodejno napredovanje zaradi delovne dobe. Kot je navedel generalni pravobranilec v točkah od 53 do 55 sklepnih predlogov, je iz besedila in namena zadnjega stavka člena 12, točka 4(a), Konvencije razvidno, da se s to določbo nameravajo ohraniti vse pravice učiteljev, dodeljenih ali napotenih v Evropske šole, v zvezi s kariernim napredovanjem, ki so določene v ustreznih nacionalnih predpisih, ne glede na obliko teh pravic. Te pravice so torej glede na vsebino pravic, določenih v teh prepisih, lahko v obliki pravice do samodejnega napredovanja ali zgolj pravice do udeležbe v postopkih, ki omogočajo karierno napredovanje. Vendar te pravice ne morejo biti ožje od tistih, ki bi jih navedeni učitelji imeli, če bi ostali na delovnem mestu v šolski ustanovi države članice izvora.

56

Iz zgornjih navedb je razvidno, da je člen 12, točka 4(a), zadnji stavek, Konvencije treba razlagati tako, da morajo države članice, pogodbenice Konvencije, zagotoviti, da imajo učitelji, napoteni ali dodeljeni v Evropske šole, v obdobju napotitve ali dodelitve enako pravico do kariernega napredovanja in do upokojitve, kot jo imajo na podlagi predpisov njihove države članice izvora njihovi nacionalni kolegi.

57

Komisija meni, da je dejstvo, da se s pogodbo o zaposlitvi, ki jo morajo angleški in valižanski učitelji obvezno skleniti z ministrstvom za izobraževanje , zato da bi bili napoteni v Evropske šole, zamrznejo plače teh učiteljev v obstoječem plačnem razredu za celo obdobje napotitve, s čimer jim je onemogočeno, da bi se potegovali za dostop do višje plačne lestvice ali da bi bili upravičeni do „teaching and learning responsibility payments“, določenih v STPCD, v nasprotju s členoma 12, točka 4(a), in 25, točka 1, Konvencije.

58

Prvič, morebitni kandidati naj bi bili oškodovani s tem, da se med napotitvijo ne morejo udeležiti ocenitve, ki bi jim omogočala dostop do „post-threshold pay scale“. Zato se, če se po napotitvi vrnejo v Združeno kraljestvo, lahko potegujejo le za delovno mesto, ki ustreza osnovni plačni lestvici, kar naj bi omejevalo nabor dosegljivih delovnih mest.

59

Drugič, to, da se ne morejo potegovati za nikakršen dodatek ali napredovanje med devetimi leti napotitve, naj bi znatno znižalo plačo, ki se upošteva pri izračunu pravic glede upokojitve in torej zneska bodoče pokojnine.

60

Komisija poleg tega meni, da navedena izključitev povzroča veliko finančno izgubo za proračun Unije, iz katerega se mora izplačevati večja razlika med nacionalno plačo, ki je nižja, in plačo, ki je usklajena na podlagi pravilnika za začasno dodeljeno osebje.

61

Komisija na podlagi približnega izračuna ocenjuje, da je bilo treba leta 2008 iz proračuna Unije pokriti dodaten strošek v znesku približno 720.000 EUR samo za 194 angleških in valižanskih napotenih učiteljev. Ta strošek naj bi bil posledica večje razlike, ki jo je treba izplačati na podlagi člena 49(2)(b) pravilnika za začasno dodeljeno osebje in torej na podlagi člena 25, točka 2, Konvencije. Na podlagi tega izračuna naj bi bilo mogoče razumno ugotoviti, da to, da angleški in valižanski učitelji ne morejo biti uvrščeni na „post-threshold pay scale“, samo Komisiji povzroči dodatni letni strošek za proračun Unije med 500.000 in 1000000 EUR.

62

Komisija poudarja, da ne trdi, da bi morali biti angleški in valižanski učitelji samodejno uvrščeni na višje plačne lestvice, določene za „post-threshold teacher“, „advanced teacher“ in „excellent teacher“ in samodejno napredovati med temi lestvicami ali biti upravičeni do „teaching and learning responsibility payments“. Svojo zahtevo omejuje na to, da bi ti učitelji bili upravičeni do poviševanja plače pod enakimi pogoji kot kateri koli drugi učitelj, zaposlen v Združenem kraljestvu, in da bi torej med drugim lahko sodelovali v postopkih ocenitve, določenih za dostop do teh lestvic.

63

Po mnenju Komisije je iz natančne analize različnih poklicnih standardov in nalog, ki veljajo za te lestvice in te dodatke, razvidno, da učitelji, napoteni v Evropske šole, pogosto izpolnjujejo naloge, ki bi jim načeloma lahko omogočile, da dostopijo do navedenih lestvic in pridobijo navedene dodatke.

64

Komisija meni, da se Združeno kraljestvo ne more sklicevati na domnevne tehnične težave, da bi utemeljilo nespoštovanje obveznosti, določenih v Konvenciji. Poleg tega izpodbija to, da te težave dejansko obstajajo in da se jih ne da rešiti s prizadevanjem, ki je sorazmerno z zadevnim interesom.

65

Prvič, v zvezi z organizacijo ocenitev napotenih učiteljev Komisija najprej ugotavlja, da ocenjevanje za dostop do „post-threshold pay scale“ opravljajo ravnatelji lokalnih šol in da na prvi pogled ni nobenega razloga, ki bi preprečeval, da se ta naloga zaupa direktorju Evropske šole. Poleg tega naj bi obstajale tudi druge možnosti. Tako bi Združeno kraljestvo lahko poslalo inšpektorje, ki bi nadzirali ocenitve, ki bi jih opravili direktorji Evropskih šol, ali celo zunanje ocenjevalce, ki bi sami opravili ocenitev, ali pa izbralo kombinacijo teh možnosti. Nazadnje naj nič ne bi preprečevalo ocenjevalcem nacionalne agencije, ki opravlja ocenitve nacionalnih kandidatov za mesta „advanced skills teachers“ in „excellent teachers“, da pridejo v Evropske šole, saj te ocenitve opravljajo tudi v šolah ministrstva za obrambo v Nemčiji in v drugih državah zunaj Združenega kraljestva.

66

Drugič, v zvezi z argumentom Združenega kraljestva, da je dostop do višjih plačnih lestvic odvisen od ustvarjanja delovnih mest, Komisija trdi, da to ne velja za dostop do „post-threshold pay scale“, katere uvedba naj bi v bistvu pomenila prikrito splošno povišanje plač. Kar pa zadeva dostop do drugih višjih plačnih lestvic, naj bi šlo za ustvaritev delovnega mesta v proračunskem smislu. Toda Združenemu kraljestvu naj nič ne bi preprečevalo, da ministrstvu za izobraževanje odobri primerno število delovnih mest „advanced skills teachers“ in „excellent teachers“ za napotene učitelje.

67

Združeno kraljestvo izpodbija argument, da je njegova politika glede napotenih učiteljev v nasprotju s členoma 12, točka 4(a), in 25 Konvencije.

68

Združeno kraljestvo meni, da tožba Komisije temelji na slabem razumevanju poklicnega statusa napotenih učiteljev in značilnosti dodatnih elementov plače, določenih v STPCD. Glede tega ta država članica zlasti poudarja, da angleški in valižanski napoteni učitelji prej niso bili nujno zaposleni v nacionalni subvencionirani šoli, zato je mogoče, da za njih pred napotitvijo STPCD ni veljal. STPCD naj torej ne bi pomenil „nacionalnega predpisa“ v smislu člena 12 Konvencije.

69

Poleg tega naj bi angleški in valižanski napoteni učitelji namerno zapustili svoje prejšnje delovno mesto, da bi sprejeli novo delovno mesto v Evropski šoli na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi, sklenjene z ministrstvom za izobraževanje . V navedeni pogodbi naj bi bilo posebej pojasnjeno, da napoteni učitelj ne more zahtevati dostopa do višjih plačnih lestvic in pridobitve dodatnih plačil, določenih v STPCD. Navedeni učitelji naj bi tako prostovoljno izbrali delovno mesto, za katero STPCD ne velja.

70

Združeno kraljestvo še trdi, da dodatki k plači, določeni v STPCD, niso „zagotovljeni“ z nacionalnimi predpisi in ne pomenijo „pravice“ do napredovanja v smislu člena 12, točka 4(a), Konvencije. Ti dodatki naj namreč ne bi bili odobreni samodejno na podlagi delovne dobe, ampak jih je treba zahtevati, dodeljeni pa naj bi bili na podlagi nekaterih meril. Poleg tega naj bi bili „teaching and learning responsibility payments“ ter sistema „advanced skills teachers“ in „excellent teachers“ dostopni samo, če se šola odloči, da bo ustvarila delovna mesta za to. Dodatni elementi plače naj tudi ne bi pomenili „napredovanja“ v smislu navedenega člena, saj naj bi učitelji, ki se jim dodeli taka plača, ohranili položaj „učitelja“ in naj ne bi napredovali na višji položaj.

71

Združeno kraljestvo meni, da če bi napoteni učitelji morali imeti pravico do dodatkov k plači, ne da bi imeli dodatno odgovornost, povezano s temi dodatki, bi to povzročilo diskriminacijo nacionalnih učiteljev. Združeno kraljestvo zlasti izpodbija, da napoteni učitelji izpolnjujejo merila, ki omogočajo pridobitev dodatkov k plači. Tako naj položaj evropskih učiteljev in položaj učiteljev v šolah, ki jih subvencionira Združeno kraljestvo, dejansko ne bi bila enaka.

72

Tako diskriminacijo naj bi povzročilo tudi to, da naj nadzor poklicne usposobljenosti učiteljev Evropskih šol ne bi bil tako natančen in temeljit kot mehanizem nadzora, predviden na nacionalni ravni. Rešitev, ki jo predlaga Komisija, in sicer, da bi navedeni nadzor opravljali inšpektorji, ki bi jih Združeno kraljestvo poslalo v Evropske šole, naj ne bi zadoščala za zagotovitev enakosti takega nadzora.

73

Nazadnje, glede člena 25 Konvencije Združeno kraljestvo trdi, da tudi če bi se njegova razlaga člena 12, točka 4(a), zadnji stavek, Konvencije izkazala za napačno, to ne pomeni, da je prišlo do izgube v proračunu Unije. Res je, da je mogoče, da bi nekateri angleški in valižanski učitelji, napoteni ali dodeljeni v Evropske šole, lahko v prihodnosti pridobili pravico do dodatkov k plači, če bi vložili ustrezno zahtevo in če bi bilo tej ugodeno. Ker pa naj bi bila dodelitev te pravice odvisna od posamične ocenitve vsakega učitelja, naj je nobeden od navedenih učiteljev ne bi mogel zahtevati v tem trenutku. Zato naj bi Združeno kraljestvo do zdaj izpolnilo svojo obveznost plačati celotni znesek plače, do katere imajo pravico ti učitelji.

74

Komisija Združenemu kraljestvu v bistvu očita, da ni zagotovilo, da bi učitelji, ki jih Anglija in Wales dodelita ali napotita v Evropske šole, ohranili pravici do napredovanja in upokojitve, ki jim jih v skladu s členom 12, točka 4(a), zadnji stavek, Konvencije zagotavljajo njihovi nacionalni predpisi, in da zato v nasprotju s členom 25, točka 1, Konvencije ni ohranila plač, ki se izplačujejo navedenim učiteljem.

75

Za presojo utemeljenosti tega očitka je najprej treba ugotoviti, ali STPCD za te učitelje pomeni nacionalni predpis v smislu člena 12, točka 4(a), zadnji stavek, Konvencije.

76

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da čeprav države članice, pogodbenice Konvencije, kot je navedeno v tretji uvodni izjavi Konvencije, ostajajo v celoti odgovorne za organizacijo svojega izobraževalnega sistema, se vseeno ne smejo sklicevati na posebnosti tega sistema, da bi se izognile obveznostim, ki izhajajo iz Konvencije, in da bi učiteljem, ki jih dodelijo ali napotijo v Evropske šole, odvzele varstvo, določeno v členu 12, točka 4(a), zadnji stavek, Konvencije.

77

Prav to pa bi bila posledica argumentacije Združenega kraljestva, po kateri STPCD za angleške in valižanske učitelje ni nacionalni predpis v smislu navedene določbe. V skladu s to argumentacijo namreč glede na posebnosti izobraževalnega sistema te države članice za te učitelje nacionalni predpis preprosto ne obstaja.

78

Poudariti je treba tudi, da je STPCD obvezen za vse subvencionirane šole v Angliji in Walesu in da je večina učiteljev, ki delajo na tem območju, dejansko zaposlena v taki šoli, prav tako pa v celoti ali delno uporablja STPCD celo velik del šol, ki niso subvencionirane. Komisija je glede tega navedla, ne da bi ji Združeno kraljestvo v zvezi s tem nasprotovalo, da nesubvencionirane šole, ki uporabljajo STPCD samo deloma, dejansko upoštevajo pogoje iz STPCD kot minimum, ki mu dodajajo dodatne ugodnosti, in da se v resnici STPCD uporablja za 90 % učiteljev, zaposlenih v tej državi članici.

79

Poleg tega tipska pogodba o zaposlitvi, ki jo učitelji, ki jih Anglija in Wales dodelita ali napotita v Evropske šole, podpišejo z ministrstvom za izobraževanje , za to dodelitev ali napotitev, določa, da so nacionalne plače, ki se mesečno izplačujejo učiteljem, določene v skladu s plačnimi lestvicami iz STPCD in da se izplačuje letno povišanje plač, o katerem se pogaja na ravni države in je določeno v STPCD. Tako ni sporno, da so tudi pogoji dela navedenih učiteljev deloma urejeni s STPCD in da navedena pogodba izključuje uporabo STPCD zgolj selektivno, zlasti glede dostopa do višje plačne lestvice ali pridobitev novega plačila.

80

Ugotoviti je treba, da torej STPCD za angleške in valižanske učitelje pomeni nacionalni predpis v smislu člena 12, točka 4(a), zadnji stavek, Konvencije.

81

Glede argumenta Združenega kraljestva, da od njega ni mogoče zahtevati, naj pravico do napredovanja, določeno v STPCD, podeli vsem učiteljem, ki jih dodeli ali napoti v Evropske šole, saj je bil samo del teh učiteljev pred dodelitvijo ali napotitvijo zaposlen v subvencionirani šoli v Angliji ali Walesu, je treba navesti, da Komisija v zadevni tožbi ne zahteva, naj se navedena pravica, določena v STPCD, uporablja za vse učitelje, ki jih ta država članica dodeli ali napoti, temveč samo za tiste, ki prihajajo iz Anglije in Walesa. Zato okoliščina, da se STPCD na primer ne uporablja za učitelje, zaposlene na Škotskem, na to tožbo ne vpliva.

82

Ker poleg tega STPCD ne uporabljajo samo subvencionirane šole v Angliji in Walesu, ampak v celoti ali delno tudi velik del nesubvencioniranih šol, je mogoče domnevati, da so za večino angleških ali valižanskih učiteljev, dodeljenih ali napotenih v Evropske šole, pred dodelitvijo ali napotitvijo veljali pogoji, določeni v STPCD. In tudi če bi se izkazalo, da za del teh učiteljev STPCD ni veljal, ker so bili prej zaposleni bodisi v nesubvencionirani šoli, ki se ni odločila za uporabo STPCD, bodisi niso bili zaposleni v nobeni drugi šoli, ta okoliščina nikakor ne more upravičiti tega, da Združeno kraljestvo na podlagi tipske pogodbe, ki jo morajo učitelji podpisati za dodelitev ali napotitev v Evropske šole, izključuje uporabo nekaterih ugodnosti, določenih v STPCD, za vse angleške in valižanske učitelje.

83

Te izključitve, drugače kot trdi Združeno kraljestvo, tudi ne upravičuje sámo dejstvo, da so ti učitelji podpisali to pogodbo prostovoljno in ob celovitem poznavanju zadeve. Čeprav je res, da navedeni učitelji niso nikakor zavezani, da zahtevajo dodelitev ali napotitev v Evropsko šolo, in da se lahko seznanijo s pogoji nove pogodbe o zaposlitvi, pa vseeno nimajo druge možnosti, kot da podpišejo navedeno pogodbo, katere pogoje za njih določi ministrstvo za izobraževanje . V teh okoliščinah ni mogoče utemeljeno trditi, ne da bi bil členu 12, točka 4(a), zadnji stavek, odvzet polni učinek, da so se učitelji namerno odpovedali navedenim ugodnostim, določenim v STPCD, in pravici, ki jim jo daje ta določba Konvencije.

84

Dalje, glede vprašanja, ali dostop do ugodnejših plačnih lestvic, kot so „post-threshold pay scale“ in tistih, ki se uporabljajo za „excellent teachers“ in za „advanced skills teachers“, ter dostop do drugih dodatkov, kot so „teaching and learning responsibility payments“, določenih v STPCD, pomeni pravico do napredovanja v smislu navedene določbe, je treba ponoviti, da je bilo v točkah 59 in 60 te sodbe že ugotovljeno, da so take pravice tudi tiste, ki pomenijo višjo plačo, ne da bi bila ta ugodnost vezana na podelitev drugačnega naziva učitelju, ter pravice, ki se ne podelijo samodejno na podlagi delovne dobe, ampak zahtevajo sodelovanje v postopkih in izpolnitev nekaterih meril.

85

Torej je treba zavrniti argumente Združenega kraljestva, ki se nanašajo na dejstvo, da učitelji, za katere se uporabljajo te lestvice in ta plačila, ohranijo položaj in so morali sodelovati v takih postopkih. Poleg tega Komisija ne trdi, da bi morali biti učitelji, ki jih Anglija in Wales dodelita ali napotita, samodejno uvrščeni na navedene lestvice in upravičeni do navedenih plačil, temveč da bi morali imeti dostop do enakih pogojev, kot so ti, ki se uporabljajo za angleške in valižanske učitelje, za katere velja STPCD.

86

Ker Združeno kraljestvo trdi, da dodeljeni ali napoteni učitelji načeloma ne morejo izpolniti poklicnih standardov, na podlagi katerih se omogoči dostop do teh plačnih lestvic, in dodatnih odgovornosti, povezanih z uporabo nekaterih teh lestvic in plačil, je treba navesti, da je Komisija predložila natančno analizo teh meril in odgovornosti, v kateri je prepričljivo razložila, da veliko navedenih učiteljev v Evropskih šolah izpolnjuje te standarde in ima enake odgovornosti.

87

Te analize in teh pojasnil ne morejo izpodbiti poudarjeni argumenti Združenega kraljestva, da v bistvu ni dejanske enakosti med položajem učiteljev v Evropskih šolah in položajem njihovih nacionalnih kolegov. Ta trditev je namreč v nasprotju s členom 10 pravilnika za začasno dodeljeno osebje, ki zahteva, da so dodeljeni ali napoteni učitelji usposobljeni in da izpolnjujejo vse pogoje, potrebne za enakovredno delovno mesto v matični državi. Poleg tega, če navedeni argumenti Združenega kraljestva temeljijo na mnenju, da ti učitelji po definiciji ne morejo izpolnjevati teh standardov in odgovornosti, ker Evropske šole ne delujejo enako kot subvencionirane šole v Angliji in Walesu, gre za nerazumevanje posebnega statusa in položaja sui generis Evropskih šol.

88

Drugače kot trdi Združeno kraljestvo, dostop učiteljev, ki jih Anglija in Wales dodelita ali napotita v Evropske šole, do navedenih plačnih lestvic in dodatnih plačil tudi ne bi povzročil diskriminacije njihovih nacionalnih kolegov, ker ne bi bilo mogoče zagotoviti nadzora poklicne usposobljenosti teh učiteljev, ki bi bil tako natančen in temeljit kakor nadzor na nacionalni ravni. Kot je namreč navedel generalni pravobranilec v točkah od 87 do 90 sklepnih predlogov, ta argument ni utemeljen, ker obstajajo rešitve za zagotovitev takega nadzora, ki so zagotovo izvedljive. Poleg tega Združeno kraljestvo ni podalo razlogov, iz katerih meni, da različne možnosti, ki jih je glede tega predlagala Komisija, ne omogočajo zadovoljivega izida, ampak se je omejilo na trditev, da ne bi zadostovalo, če bi v Evropske šole poslalo nacionalne inšpektorje.

89

Združeno kraljestvo tudi trdi, da številni učitelji subvencioniranih šol v Angliji in Walesu niso upravičeni do plačnih lestvic, predvidenih za „excellent teachers“ in za „advanced skills teachers“, ter do „teaching and learning responsibility payments“, saj v njihovih šolah ni bilo ustvarjeno nobeno ali le malo delovnih mest, ki dajejo pravico do teh lestvic in plačil. Vendar ta okoliščina ne upravičuje izključitve vseh angleških in valižanskih učiteljev, ki so dodeljeni ali napoteni v Evropske šole, od možnosti pridobitve dostopa do teh lestvic in plačil.

90

Združeno kraljestvo v odgovoru na zahtevo Komisije, naj Evropskim šolam dodeli število takih delovnih mest, sorazmerno s številom takih mest v Angliji in Walesu, tudi ni zanikalo, da je taka dodelitev dejansko mogoča, temveč je navedlo, da bi bilo število delovnih mest, dodeljenih Evropskim šolam, zelo majhno, celo enako nič, in da bi bilo v takih okoliščinah težko določiti Evropske šole, ki bi morale dejansko biti upravičene do teh delovnih mest. Vendar pa take praktične težave pri razdelitvi delovnih mest, ki dajejo pravico do navedenih lestvic in plačil, ne morejo upravičiti popolne odklonitve dodelitve takih delovnih mest Evropskim šolam. Poleg tega ni sporno, da bi Združenemu kraljestvo na podlagi člena 12, točka 4(a), predzadnji stavek, Konvencije pri reševanju teh težav lahko pomagal svet guvernerjev, zlasti pri določanju delovnih mest v Evropskih šolah, ki bi jih lahko opravljali „excellent teachers“ in „advanced skills teachers“.

91

Iz zgornjih navedb je razvidno, da dostop do ugodnejših plačnih lestvic, kot so „post-threshold pay scale“, in tiste, ki se uporabljajo za „excellent teachers“ in „advanced skills teachers“, ter dostop do drugih dodatkov, kot so „teaching and learning responsibility payments“, določenih v STPCD, pomeni pravico do napredovanja v smislu člena 12, točka 4(a), zadnji stavek, Konvencije, na podlagi katerega mora Združeno kraljestvo paziti na koristi učiteljev, ki jih Anglija in Wales dodelita ali napotita v Evropske šole. Ker poleg tega dostop do teh lestvic in dostop do teh plačil neposredno vplivata na znesek pokojnine, ki jo lahko zahtevajo ti učitelji, pomenita tudi pravico do upokojitve, ki jo zagotavljajo njihovi nacionalni predpisi, v smislu te določbe.

92

Nazadnje, glede vprašanja, ali Združeno kraljestvo izpolnjuje člen 25, točka 1, Konvencije, je treba ponoviti, da ta določba državam članicam nalaga, da prispevajo v proračun Evropskih šol prek trajnih plačil osebju, napotenemu ali dodeljenemu v te šole. V skladu s točko 2 tega člena v povezavi s členom 49 pravilnika za začasno dodeljeno osebje Unija prispeva v navedeni proračun s plačevanjem evropskega dodatka. Komisija je v zvezi s tem, ne da bi ji Združeno kraljestvo glede tega nasprotovalo, predložila številčne podatke, ki prepričljivo dokazujejo, da je zamrznitev plač angleških in valižanskih učiteljev, dodeljenih ali napotenih v Evropske šole, povzročila, da je morala Unija tem učiteljem plačevati višji evropski dodatek, kar je vodilo do povišanja letnega prispevka Unije v proračun navedenih šol.

93

Te ugotovitve med drugim ne izpodbije argument Združenega kraljestva, da je dostop do višjih plačnih lestvic in do dodatnih plačil odvisen od posamične ocenitve vsakega učitelja, ki glede angleških in valižanskih učiteljev, dodeljenih ali napotenih v Evropske šole, še ni bila opravljena. V tem argumentu namreč očitno ni upoštevano dejstvo, prvič, da do teh ocenitev še ni prišlo ravno zaradi sistematične izključitve teh učiteljev od navedenih lestvic in navedenih plačil, in drugič, da je mogoče razumno domnevati, da bi nekateri od teh učiteljev dejansko že imeli dostop do teh lestvic in plačil, če take izključitve ne bi bilo.

94

Torej, ker bi, če bi Združeno kraljestvo pravilno razlagalo in pravilno uporabljalo člen 12, točka 4(a), zadnji stavek, Konvencije, to povzročilo višji prispevek te države članice v proračun Evropskih šol, obstaja povezava, vsaj posredna, med kršitvijo člena 12, točka 4(a), Konvencije in obveznostjo držav članic na podlagi člena 25, točka 1, Konvencije, ki je Združeno kraljestvo poleg tega ne zanika. Zato je Združeno kraljestvo s tem, da je navedenim učiteljem onemogočilo, da bi se potegovali za eno od višjih plačnih lestvic ali da bi bili upravičeni do „teaching and learning responsibility payments“, kršilo tudi člen 25, točka 1, Konvencije.

95

Glede na zgornje navedbe je treba ugotoviti, da je Združeno kraljestvo s tem, da je angleške in valižanske učitelje, dodeljene ali napotene v Evropske šole, za obdobje njihove dodelitve ali napotitve izključilo od dostopa do ugodnejših plačnih lestvic, zlasti tistih, imenovanih „threshold pay,“„excellent teacher system“ in „advanced skills teacher“, ter od dostopa do drugih dodatkov, kakršni so „teaching and learning responsibility payments“, določenih v STPCD, napačno uporabilo člena 12, točka 4(a), in 25, točka 1, Konvencije.

96

V skladu s členom 69(2) Poslovnika Sodišča se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker je Komisija predlagala, naj se Združenemu kraljestvu naloži plačilo stroškov, in ker to s predlogi ni uspelo, se mu naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo: