Zadeva C-538/09

Evropska komisija

proti

Kraljevini Belgiji

„Neizpolnitev obveznosti države – Okolje – Direktiva 92/43/EGS – Člen 6(3) – Posebna ohranitvena območja – Ustrezna presoja vplivov načrtov ali projektov, ki lahko pomembno vplivajo na varovano območje – Izjema od presoje načrtov ali projektov, za katere velja sistem priglasitve – Nepravilen prenos“

Povzetek sodbe

1.        Okolje – Ohranjanje naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst – Direktiva 92/43 – Posebna ohranitvena območja – Obveznosti držav članic

(Direktiva Sveta 92/43, člen 6(3))

2.        Okolje – Ohranjanje naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst – Direktiva 92/43 – Posebna ohranitvena območja – Obveznosti držav članic

(Direktiva Sveta 92/43, člen 6(3))

3.        Okolje – Ohranjanje naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst – Direktiva 92/43 – Posebna ohranitvena območja – Obveznosti držav članic

(Direktiva Sveta 92/43, člen 6(3))

1.        Člen 6(3) Direktive 92/43 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst za zahtevo po ustrezni presoji vplivov načrta ali projekta določa pogoj, da obstaja verjetnost ali tveganje, da bo pomembno vplival na zadevno območje. Ob upoštevanju zlasti previdnostnega načela tako tveganje obstaja, če na podlagi objektivnih dejavnikov ni mogoče izključiti, da navedeni načrt ali projekt pomembno vpliva na zadevno območje.

Presojo tveganja je treba opraviti med drugim glede na značilnosti in posebne okoljske razmere zadevnega območja, na katero se ta načrt ali projekt nanaša.

(Glej točki 39 in 40.)

2.        Pogoj, ki velja za presojo vplivov načrta ali projekta na neko območje in s katerim se zahteva, naj se ob dvomu glede obstoja pomembnih vplivov opravi taka presoja, ne dopušča, da bi se iz te presoje izvzele nekatere kategorije projektov na podlagi meril, ki niso primerna za zagotovitev, da ti projekti ne bi mogli pomembno vplivati na zaščitena območja.

Možnost, da se nekatere dejavnosti v skladu z veljavno zakonodajo države članice na splošno izvzamejo iz presoje vplivov na zadevno območje, namreč ne zagotavlja, da te dejavnosti ne škodijo celoti varovanega območja.

Tako člen 6(3) Direktive 92/43 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst ne dopušča državi članici, da določi nacionalna pravila, ki bi na splošno omogočala izognitev obveznosti presoje vplivov na območje razvojnih projektov zaradi nizkih stroškov ali posebnega področja zadevne dejavnosti. Poleg tega država članica s tem, da iz postopka presoje vplivov na območje sistematično izvzame programe in projekte del, gradenj ali razvoja, za katere velja sistem priglasitve, ne izpolnjuje obveznosti iz člena 6(3) Direktive 92/43.

(Glej točke od 41 do 44.)

3.        Kadar država članica vzpostavi sistem priglasitve, ki torej ne določa presoje tveganja, zlasti glede na značilnosti in posebne okoljske razmere zadevnega območja, mora dokazati, da določbe, ki jih je sprejela, na podlagi objektivnih elementov omogočajo izključitev možnosti, da bi kakršen koli načrt ali projekt, za katerega velja ta sistem priglasitve, sam ali v povezavi z drugimi načrti ali projekti pomembno vplival na območje Natura 2000.

Na podlagi člena 6(3) Direktive 92/43 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst je namreč mogoče sklepati, da pristojni nacionalni organi lahko opustijo izvedbo presoje vplivov načrta ali projekta, ki ni neposredno povezan z upravljanjem območja Natura 2000 ali zanj potreben, samo če je na podlagi objektivnih elementov mogoče izključiti, da bi ta načrt ali projekt sam ali v povezavi z drugimi načrti ali projekti pomembno vplival na to območje.

(Glej točki 52 in 53.)

SODBA SODIŠČA (prvi senat)

z dne 26. maja 2011(*)

„Neizpolnitev obveznosti države – Okolje – Direktiva 92/43/EGS – Člen 6(3) – Posebna ohranitvena območja – Ustrezna presoja vplivov načrtov ali projektov, ki lahko pomembno vplivajo na varovano območje – Izjema od presoje načrtov ali projektov, za katere velja sistem priglasitve – Nepravilen prenos“

V zadevi C‑538/09,

zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU, vložene 21. decembra 2009,

Evropska komisija, ki jo zastopata D. Recchia in A. Marghelis, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožeča stranka,

proti

Kraljevini Belgiji, ki jo zastopa T. Materne, zastopnik,

tožena stranka,

SODIŠČE (prvi senat),

v sestavi A. Tizzano, predsednik senata, M. Ilešič, E. Levits, M. Safjan (poročevalec), sodniki, in M. Berger, sodnica,

generalna pravobranilka: J. Kokott,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        S to tožbo Evropska komisija predlaga Sodišču, naj ugotovi, da Kraljevina Belgija, s tem da za nekatere dejavnosti ni določila ustrezne presoje vplivov na okolje, kadar bi lahko te dejavnosti vplivale na območje Natura 2000, in s tem da je za nekatere dejavnosti določila sistem priglasitve, ni izpolnila obveznosti iz člena 6(3) Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, str. 7, v nadaljevanju: Direktiva o habitatih).

 Pravni okvir

 Ureditev Unije

2        Kot določa člen 2(1) Direktive o habitatih, je njen cilj prispevati k zagotavljanju biotske raznovrstnosti z ohranjanjem naravnih habitatov in prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst na evropskem ozemlju držav članic, na katerem se uporablja PDEU.

3        Člen 3(1) te direktive določa:

„Vzpostavi se usklajeno evropsko ekološko omrežje posebnih ohranitvenih območij, imenovano Natura 2000. To omrežje, ki ga sestavljajo območja z naravnimi habitatnimi tipi iz Priloge I in habitati vrst iz Priloge II, omogoča, da se vzdržuje ali, če je to primerno, obnovi ugodno stanje ohranjenosti zadevnih naravnih habitatnih tipov in habitatov teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti.

[…]“

4        Člen 4 navedene direktive ureja postopek vzpostavitve omrežja Natura 2000 in določitev posebnih ohranitvenih območij držav članic.

5        Člen 6 Direktive o habitatih, ki ureja ohranitvene ukrepe za ta območja, v odstavkih 2 in 3 določa:

„2.      Države članice storijo vse potrebno, da na posebnih ohranitvenih območjih preprečijo slabšanje stanja naravnih habitatov in habitatov vrst ter vznemirjanje vrst, za katere so bila območja določena, kolikor bi tako vznemirjanje lahko pomembno vplivalo na cilje te direktive.

3.      Pri vsakem načrtu ali projektu, ki ni neposredno povezan z upravljanjem območja ali zanj potreben, pa bi sam ali v povezavi z drugimi načrti ali projekti lahko pomembno vplival na območje, je treba opraviti ustrezno presojo njegovih posledic glede na cilje ohranjanja tega območja. Glede na ugotovitve presoje posledic za območje in ob upoštevanju določb odstavka 4 pristojni nacionalni organi soglašajo z načrtom ali projektom šele potem, ko se prepričajo, da ne bo škodoval celovitosti zadevnega območja, in, če je primerno, ko pridobijo mnenje javnosti.“

 Nacionalna ureditev

6        Zakon o ohranjanju narave z dne 12. julija 1973 (Moniteur belge z dne 11. septembra 1973, str. 10306), kakor je bil spremenjen z uredbo regije Valonija z dne 22. maja 2008 (Moniteur belge z dne 17. junija 2008, str. 31074, v nadaljevanju: zakon o ohranjanju narave), v členu 28(2) določa:

„Vlada določi splošne prepovedi, ki se uporabljajo znotraj ali, če je to primerno, zunaj območij Natura 2000, in vse druge splošne preventivne ukrepe, ki jih je treba sprejeti znotraj ali, če je to primerno, zunaj območij, da bi se preprečilo slabšanje stanja naravnih habitatov in pomembno vznemirjanje vrst, za katere so bila območja določena.“

7        Člen 29(2) zakona o ohranjanju narave določa:

„Za vsak načrt ali projekt, za katerega je treba pridobiti dovoljenje in ki glede na določbe, ki imajo učinek odredbe o določitvi območja Natura 2000, ni neposredno povezan z upravljanjem območja ali zanj potreben, pa bi sam ali v povezavi z drugimi načrti in projekti lahko pomembno vplival na to območje, je treba opraviti presojo vplivov v skladu z zakonom, ki ureja presojo vplivov na okolje v regiji Valonija glede na cilje ohranjanja tega območja in glede na pogoje, ki jih določa vlada.

[…]“

8        Člen 3 uredbe regije Valonija z dne 11. marca 1999 o okoljskih dovoljenjih (Moniteur belge z dne 8. junija 1999, str. 21114) v različici, ki se uporabi v tem sporu (v nadaljevanju: uredba z dne 11. marca 1999), določa:

„Naprave in dejavnosti so razvrščene v naslove in razdeljene v tri razrede (razredi 1, 2 in 3) glede na padajočo pomembnost njihovega vpliva na ljudi in okolje ter njihovo opredelitev glede na splošne, področne ali skupne pogoje.

Tretji razred pokriva naprave in dejavnosti, ki imajo majhen vpliv na človeka in okolje in za katere je vlada določila skupne pogoje.

[…]

Vlada lahko določi merila, na podlagi katerih priglasitelj lahko presodi, ali je načrtovani objekt iz razreda 3 zmožen izpolnjevati skupne pogoje. Če ni, se načrtovani objekt prestavi v razred 2 in priglasitelj vloži vlogo za okoljsko dovoljenje za razred 2. V tem primeru vlada določi, katere informacije je treba priložiti k vlogi za okoljsko dovoljenje.“

9        Člen 10(1) uredbe z dne 11. marca 1999 določa:

„Nihče ne sme brez okoljskega dovoljenja upravljati objektov iz razreda 1 ali razreda 2.

[…]“

10      Člen 11(1) te uredbe določa:

„Nihče ne sme brez predhodne priglasitve upravljati objektov iz razreda 3.

[…]“

11      Člen 13 navedene uredbe določa:

„Lokalni organi občine na območju načrtovanih objektov morajo biti pristojni za presojo priglasitev in vlog za okoljska dovoljenja.

[…]“

12      Člen 2(1) odloka valonske vlade z dne 4. julija 2002 o sprejetju seznama projektov, za katere je potrebna presoja vplivov, ter razvrščenih naprav in dejavnosti (Moniteur belge z dne 21. septembra 2002, str. 42502) v različici, ki se uporabi v tem sporu (v nadaljevanju: odlok z dne 4. julija 2002), določa:

„Projekti, za katere je potrebna presoja vplivov, ter razvrščene naprave in dejavnosti so vpisani na seznam, ki se nahaja v prilogi I k temu odloku.“

13      Priloga I k odloku z dne 4. julija 2002 našteva nekaj projektov, naprav ali dejavnosti, za katere presoja vplivov na okolje ni potrebna, vključno s temi projekti, napravami ali dejavnostmi, ki jih Komisija izrecno navaja v tožbi:

–        vse stavbe ali druga nastanitvena infrastruktura, ki ne spada pod naslov 01.20.01.01 in ki ima zmogljivost nastanitve med 4 in 500 živali za rejo ali gojenje v kmetijskem sektorju govedine starosti 6 ali več mesecev, ki spadajo pod naslov 01.20.01.02.01;

–        hramba na prostem ali v silosih za žita žit in drugih izdelkov, namenjenih za krmo, razen slame in sena, s prostornino več kot 50 m³, ki spada pod naslov 01.49.01.01;

–        naprave za distribucijo tekočih ogljikovodikovih goriv, katerih plamenišče je višje od 55 °C in enako ali nižje od 100 °C, za komercialna motorna vozila, ki niso namenjena javni prodaji, kot je distribucija ogljikovodikov za vozni park, upravljan v lastni režiji ali za svoj račun, ki ima največ dve točilni ročki, pri čemer je zmogljivost skladiščenja zalog ogljikovodikov enaka ali večja od 3000 litrov in manjša od 25.000 litrov, ki spadajo pod naslov 50.50.01, in

–        samostojna čistilna naprava, ki zadošča za 20 ali manj prebivalcev in ki spada pod naslov 90.11.

 Dejansko stanje in predhodni postopek

14      Komisija je leta 2006 prejela pritožbo zaradi nepravilnega upravljanja industrijskega hleva na območju občine Philippeville v regiji Valonija (Belgija) na robu območja Natura 2000 z imenom „Bassin de Fagnard de l’Eau blanche en aval de Mariembourg“, ki je določeno kot posebno ohranitveno območje.

15      Pritožnik je v njej opisal veliko uničevanje okolja na tem območju Natura 2000, ki so ga povzročila gnojila iz zadevnega hleva, ki naj bi ogrožala več vrst, navedenih v prilogi k Direktivi Sveta z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (79/409/EGS) (UL L 103, str. 1) in v prilogi k Direktivi o habitatih.

16      Komisija je z dopisom z dne 23. avgusta 2006 Kraljevino Belgijo pozvala, naj ji predloži svoja stališča glede zahtev, določenih v členu 6(2) Direktive o habitatih.

17      Glede na odgovor Kraljevine Belgije je Komisija menila, da belgijska zakonodaja v resnici ni bila v skladu z zahtevami iz člena 6(3) Direktive o habitatih, ker ni določala presoje vplivov na okolje in je omogočala sistem priglasitve za nekatere dejavnosti, ki bi lahko vplivale na območje Natura 2000.

18      Komisija je, potem ko je 23. marca 2007 pozvala Kraljevino Belgijo, naj predloži stališča, 6. maja 2008 izdala obrazloženo mnenje, s katerim je to državo članico pozvala, naj v dveh mesecih od njegovega prejema sprejme ukrepe, potrebne za uskladitev z njim.

19      Kraljevina Belgija je v odgovoru na obrazloženo mnenje z dne 11. julija 2008 navedla, da je kmetijsko gospodarstvo, ki je bilo sprva sporno, zdaj opremljeno s čistilno napravo in ni bilo več nobenega izpusta v zadevno območje Natura 2000. Ta država članica je dodala, da zakon o ohranjanju narave zdaj vsebuje člen 28(2), ki je naveden v točki 6 te sodbe, in da je odlok za izvajanje te določbe v postopku končnega sprejetja.

20      Po „skupnem sestanku“ med Kraljevino Belgijo in Komisijo 17. marca 2009 je ta država članica 5. maja 2009 dopolnila svoj odgovor na obrazloženo mnenje, v katerem je podala informacije o določbah zakonov in predpisov, ki jih je regija Valonija sprejela za preprečitev tveganja škode za okolje.

21      Ker je Komisija menila, da te določbe ne zagotavljajo sistematične presoje vplivov na varovano območje, kot to zahteva člen 6(3) Direktive o habitatih, je vložila to tožbo.

 Tožba

 Trditve strank

22      Komisija poudarja, da v skladu s členom 6(3) Direktive o habitatih nacionalni organi lahko dovolijo izvedbo načrta ali projekta šele po izvedbi presoje vplivov na okolje, ki mora pokazati dejanske ali potencialne učinke načrta ali projekta na varovano območje.

23      Kadar merila za izvzetje razreda načrtov ali projektov ne zadoščajo za prepričljivo zagotovitev, da zadevni načrti ali projekti ne bodo imeli škodljivih učinkov na celotno varovano območje, mora biti takšna presoja po mnenju Komisije opravljena sistematično.

24      V obravnavanem primeru člen 29(1) zakona o ohranjanju narave določa, da načrti ali projekti, za katere ni treba pridobiti okoljskega dovoljenja, med katere spadajo razredi načrtov in projektov, za katere velja preprosta priglasitev pri občinski upravi, ne zahtevajo presoje vplivov na okolje.

25      Vendar naj to izvzetje od obveznosti, da se opravi taka presoja za načrte in projekte, za katere velja sistem priglasitve, ne bi temeljilo na objektivnem merilu. Ni namreč mogoče izključiti, da so dejavnosti, ki niso dosegle pragov iz odloka z dne 4. julija 2002, imele pomemben učinek na zadevno območje.

26      V zvezi s tem Komisija navaja dejavnosti in naprave, omenjene v točki 13 te sodbe, in trdi, da lahko reja 500 glav govedi zaradi odvajanja gnojila, ki ga ustvari, vpliva na neko območje, čeprav naj ti izpusti ne bi vplivali na drugo območje.

27      Komisija glede trditev v zvezi z možnostjo prenosa objektov iz tretjega v drugi razred v repliki dodaja, da člen 3, peti odstavek, uredbe z dne 11. marca 1999 to obveznost nalaga priglasitelju, medtem ko je v skladu s členom 6(3) Direktive o habitatih naloga pristojnih nacionalnih organov, da z ustrezno presojo preverijo, da načrti in projekti ne povzročajo škode na celotnem zadevnem območju. Poleg tega naj bi iz navedenega člena 3, peti odstavek, izhajalo, da je prenos iz tretjega v drugi razred povezan z nezmožnostjo spoštovanja skupnih pogojev, in ne s tveganjem, ki se nanaša na območje Natura 2000.

28      Poleg tega naj bi se splošne prepovedi iz člena 28(2) zakona o ohranjanju narave nanašale na člen 6(2) Direktive o habitatih, ki se ne nanaša na obveznost izvedbe presoje vplivov na območje za nov projekt. Navedeni člen 28(2) naj zato ne bi zadostoval za zagotovitev prenosa člena 6(3) Direktive o habitatih.

29      Kraljevina Belgija trdi, da nadzori, ki so jih izvedle njene službe, ne kažejo nobenih negativnih učinkov hleva, na katerega se nanaša pritožba, na območje Natura 2000 z imenom „Bassin de Fagnard de l’Eau blanche en aval de Mariembourg“.

30      Splošneje, iz člena 3 uredbe z dne 11. marca 1999 naj bi izhajalo, da tretji razred objektov, za katerega velja sistem priglasitve, po definiciji vsebuje naprave in dejavnosti, ki imajo majhen vpliv na človeka in okolje.

31      Poleg tega naj bi bilo treba pri upravljanju naprav ali dejavnosti iz tretjega razreda spoštovati določbe zakonika o okolju in skupne pogoje, ki so predpisani za vsak razred dejavnosti. Ti skupni pogoji naj bi bili namenjeni zmanjšanju vpliva na okolje in preprečitvi škode na območjih Natura 2000.

32      Poleg tega bi morala regija Valonija, ko je sestavljala seznam razvrščenih dejavnosti ali naprav, opraviti presojo dejavnosti, ki bi lahko vplivale na okolje, ob upoštevanju meril iz Priloge III k Direktivi Sveta z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (85/337/EGS) (UL L 175, str. 40).

33      Uredba z dne 11. marca 1999 naj bi za zmanjšanje kakršnega koli tveganja škode za okolje, ki izhaja iz nepredvidljive situacije, prav tako določala možnost zamenjave razreda za objekt iz tretjega razreda, kadar ta ne more izpolnjevati skupnih pogojev, ki veljajo zanj. Priglasitelj bi torej moral vložiti vlogo za okoljsko dovoljenje za drugi razred. Pri tem bi se lahko pristojni organi na podlagi informacij, predloženih v vlogi za dovoljenje, odločili naložiti presojo vplivov objekta na zadevno območje Natura 2000.

34      Člen 28 zakona o ohranjanju narave naj bi pomenil zadnjo stopnjo varstva. Odstavek 1 tega člena naj bi namreč določal, da za vse upravljavce velja splošna prepoved slabšanja stanja naravnih habitatov in vznemirjanja vrst, za katere so območja Natura 2000 oblikovana. Odstavek 2 navedenega člena 28 pa naj bi vladi omogočal, da s splošnimi ukrepi uredi vse dejavnosti, za katere obstaja tveganje vpliva na območja Natura 2000. Ta določba naj bi bila izvajana z odlokom valonske vlade z dne 23. oktobra 2008 o splošnih preventivnih ukrepih, ki se uporabijo za območja Natura 2000 (Moniteur belge z dne 27. novembra 2008, str. 62636) in z odlokom valonske vlade z dne 23. oktobra 2008 o določitvi nekaterih podrobnosti preventivnega sistema, ki se uporabi za območja Natura 2000 (Moniteur belge z dne 27. novembra 2008, str. 62644).

35      Če bi se hierarhija teh določb, ki naj bi zagotavljale učinkovito varstvo območij Natura 2000, izkazala za neučinkovito, ima valonska vlada vedno možnost določiti splošne ukrepe varstva, ki se uporabijo zunaj območij Natura 2000 in ki dopolnjujejo tiste, ki se uporabijo znotraj teh območij.

36      Kraljevina Belgija v dupliki poudarja, da je edina omejitev pri uporabi člena 6(3) Direktive o habitatih neobstoj morebitnih pomembnih vplivov na posebna ohranitvena območja. Vendar naj bi belgijski organi na podlagi člena 3 uredbe z dne 11. marca 1999 sledili temu pristopu.

37      Glede možnosti prenosa objektov iz tretjega v drugi razred naj bi bila razlaga Komisije napačna, ker mora priglasitelj na podlagi meril, ki jih določi valonska vlada, ugotoviti, ali je treba za zadevni objekt pridobiti okoljsko dovoljenje ali le opraviti priglasitev. Glede argumenta, da je navedeni prenos odvisen od spoštovanja skupnih pogojev, Kraljevina Belgija pojasnjuje, da ob upoštevanju belgijske ureditve objekti iz tretjega razreda, ki spoštujejo skupne pogoje, ki zanje veljajo, ne bodo vplivali na zdravje ljudi in na okolje oziroma bo ta vpliv majhen.

38      Kraljevina Belgija naj bi tako pravilno prenesla člen 6(3) Direktive o habitatih, s tem da je vzpostavila sistem ustrezne presoje vplivov vseh dejavnosti, ki bi lahko imele negativni učinek na varovano območje.

 Presoja Sodišča

39      V skladu z ustaljeno sodno prakso člen 6(3) Direktive o habitatih podreja zahtevo po ustrezni presoji vplivov načrta ali projekta pogoju, da obstaja verjetnost ali tveganje, da bo pomembno vplival na zadevno območje. Ob upoštevanju zlasti previdnostnega načela tako tveganje obstaja, če na podlagi objektivnih dejavnikov ni mogoče izključiti, da navedeni načrt ali projekt pomembno vpliva na zadevno območje (glej sodbe z dne 7. septembra 2004 v zadevi Waddenvereniging in Vogelbeschermingsvereniging, C-127/02, ZOdl., str. I-7405, točki 43 in 44; z dne 20. oktobra 2005 v zadevi Komisija proti Združenemu kraljestvu, C-6/04, ZOdl., str. I-9017, točka 54, in z dne 13. decembra 2007 v zadevi Komisija proti Irski, C‑418/04, ZOdl., str. I-10947, točka 226).

40      Presojo tveganja je treba opraviti med drugim glede na značilnosti in posebne okoljske razmere zadevnega območja, na katero se ta načrt ali projekt nanaša (glej zgoraj navedeno sodbo Waddenvereniging in Vogelbeschermingsvereniging, točka 49, in sodbo z dne 4. oktobra 2007 v zadevi Komisija proti Italiji, C-179/06, ZOdl., str. I-8131, točka 35).

41      Poleg tega pogoj, ki mu je podrejena presoja vplivov načrta ali projekta na neko območje in ki zahteva, naj se v primeru dvoma glede obstoja pomembnih vplivov opravi taka presoja, ne dopušča, da bi se iz te presoje izvzele nekatere kategorije projektov na podlagi meril, ki so neprimerna, da bi zagotovila, da ti projekti ne bi mogli pomembno vplivati na zaščitena območja (glej v tem smislu sodbo z dne 10. januarja 2006 v zadevi Komisija proti Nemčiji, C-98/03, ZOdl., str. I-53, točka 41).

42      Možnost, da se nekatere dejavnosti v skladu z veljavno zakonodajo na splošno izvzamejo iz presoje vplivov na zadevno območje, namreč ne zagotavlja, da te dejavnosti ne škodijo celoti varovanega območja (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Nemčiji, točki 43 in 44, in sodbo z dne 4. marca 2010 v zadevi Komisija proti Franciji, C-241/08, ZOdl., str. I-1697, točka 31).

43      Tako člen 6(3) Direktive o habitatih ne omogoča državi članici določiti nacionalnih pravil, ki bi na splošno omogočala izogniti se obveznosti presoje vplivov na območje razvojnih projektov zaradi nizkih stroškov ali posebnega področja zadevne dejavnosti (glej sodbo z dne 6. aprila 2000 v zadevi Komisija proti Franciji, C-256/98, Recueil, str. I-2487, točka 39).

44      Prav tako država članica s tem, da iz postopka presoje vplivov na območje sistematično izvzame programe in projekte del, gradenj ali razvoja, za katere velja sistem priglasitve, ne izpolni obveznosti iz člena 6(3) Direktive o habitatih (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Franciji, točka 62).

45      Zato iz sodne prakse Sodišča izhaja, da načeloma država članica na podlagi člena 6(3) Direktive o habitatih sistematično in splošno nekaterih razredov načrtov ali projektov ne more izvzeti iz obvezne presoje njihovih vplivov na območja Natura 2000 na podlagi področja dejavnosti ali vzpostavitve sistema priglasitve.

46      Glede na te ugotovitve je treba v obravnavanem primeru preizkusiti, ali so določbe, ki jih je sprejela Kraljevina Belgija, v skladu členom 6(3) Direktive o habitatih.

47      V zvezi s tem je treba poudariti, da člen 29(2) zakona o ohranjanju narave določa, da je treba za vsak načrt ali projekt, za katerega je treba pridobiti dovoljenje in ki lahko sam ali v povezavi z drugimi načrti in projekti pomembno vpliva na območje Natura 2000, opraviti presojo vplivov, ki jo določa zakonodaja, ki ureja presojo vplivov na okolje v regiji Valonija.

48      Hkrati uredba z dne 11. marca 1999 določa, da je treba dejavnosti in naprave iz tretjega razreda le priglasiti pri lokalnih organih občine na območju, na katerem bo načrtovani objekt.

49      Komisija iz kombinacije teh določb sklepa, da za dejavnosti in naprave iz tretjega razreda ni potrebno dovoljenje in se zato njihovi vplivi na območje Natura 2000 ne presojajo, česar Kraljevina Belgija ne izpodbija.

50      V zvezi s tem se Komisija sklicuje na prilogo I k odloku z dne 4. julija 2002, v kateri je pojasnjeno, kateri so projekti, naprave ali dejavnosti, za katere ni treba opraviti presoje vplivov na okolje, med katerimi so naštete tiste iz tretjega razreda, ki so navedene v točki 13 te sodbe.

51      Kraljevina Belgija je zato vzpostavila sistem priglasitve, ki je na splošno izvzel nekatere dejavnosti in naprave iz obveznosti presoje njihovih vplivov na območje Natura 2000. Ta država članica tako predpostavlja, da načrti ali projekti, za katere velja sistem priglasitve, ne morejo pomembno vplivati na varovano območje.

52      V teh okoliščinah, kadar država članica vzpostavi sistem priglasitve, ki torej ne določa presoje tveganja, zlasti glede na značilnosti in posebne okoljske razmere zadevnega območja, mora ta država članica dokazati, da določbe, ki jih je sprejela, na podlagi objektivnih elementov omogočajo izključitev možnosti, da bi kakršen koli načrt ali projekt, za katerega velja ta sistem priglasitve, sam ali v povezavi z drugimi načrti ali projekti pomembno vplival na območje Natura 2000 (glej v tem smislu po analogiji zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Franciji, točka 32).

53      Na podlagi člena 6(3) Direktive o habitatih je namreč mogoče sklepati, da pristojni nacionalni organi lahko opustijo izvedbo presoje vplivov načrta ali projekta, ki ni neposredno povezan z upravljanjem območja Natura 2000 ali zanj potreben, zgolj če je na podlagi objektivnih elementov mogoče izključiti, da bi ta načrt ali projekt sam ali v povezavi z drugimi načrti ali projekti pomembno vplival na to območje (glej v tem smislu zgoraj navedeni sodbi Waddenvereniging in Vogelbeschermingsvereniging, točka 45, in Komisija proti Irski, točka 238).

54      V zvezi s tem se Kraljevina Belgija sklicuje, prvič, na člen 3 uredbe z dne 11. marca 1999, ki določa, da se sistem priglasitve nanaša le na naprave in dejavnosti, ki imajo majhen vpliv na človeka in okolje in za katere je vlada določila skupne pogoje.

55      Vendar je treba spomniti, da lahko celo projekt majhnega obsega pomembno vpliva na okolje, če je na področju, kjer so okoljski faktorji, kot so živali in rastline, prst, voda, podnebje ali kulturna dediščina, občutljivi že na majhne spremembe (glej v tem smislu, v zvezi z Direktivo 85/337, sodbo z dne 21. septembra 1999 v zadevi Komisija proti Irski, C-392/96, Recueil, str. I-5901, točka 66).

56      Država članica torej ne more domnevati, da bodo imeli razredi načrtov ali projektov, opredeljeni glede na področje dejavnosti in posebne naprave, po definiciji majhen vpliv na človeka in okolje.

57      Drugič, Kraljevina Belgija navaja, da je regija Valonija, ko je naredila seznam razvrstitve dejavnosti ali naprav, opravila presojo glede dejavnosti, ki lahko vplivajo na okolje, ob upoštevanju meril iz Priloge III k Direktivi 85/337.

58      Vendar je treba ugotoviti, da Kraljevina Belgija te presoje ni opravila. Vsekakor, kot je poudarila Komisija, v nasprotju z zahtevami iz člena 6(3) Direktive o habitatih, taka predhodna presoja načeloma zlasti ne omogoča predvideti morebitnih vplivov načrta ali projekta v povezavi z drugimi načrti ali projekti na neko območje.

59      Tretjič, Kraljevina Belgija trdi, da se v skladu z uredbo z dne 11. marca 1999 načrtovani objekti iz tretjega razreda, kadar niso zmožni izpolnjevati skupnih pogojev, ki veljajo za njih, prenesejo v drugi razred. Pristojni organi lahko torej na podlagi informacij, ki jih predloži priglasitelj v vlogi za okoljsko dovoljenje za drugi razred, določijo izvedbo presoje vpliva načrtovanega objekta na zadevno območje Natura 2000 glede na cilje ohranjanja tega območja.

60      Vendar Kraljevina Belgija ni sprejela ne določb o skupnih pogojih glede naprav in dejavnosti, na katere se sklicuje Komisija, ne meril, na podlagi katerih bi priglasitelj lahko ugotovil, ali je načrtovani objekt iz tretjega razreda zmožen izpolniti skupne pogoje. Poleg tega ta država članica ne pojasni, kako konkretno bi te določbe lahko ublažile neobstoj ustrezne presoje vplivov načrtov ali projektov, ki bi lahko pomembno vplivali na varovano območje.

61      Četrtič, Kraljevina Belgija se sklicuje na določbe za izvedbo člena 28(2) zakona o ohranjanju narave, ki naj bi vsekakor zagotavljale učinkovito varstvo območij Natura 2000 v regiji Valonija.

62      Vendar se ta država članica sklicuje zgolj na dva odloka valonske vlade z dne 23. oktobra 2008, ki sta navedena v točki 34 te sodbe, ne da bi preučila njuno vsebino ali pojasnila razloge, zakaj naj bi ta odloka zadostovala za zagotovitev prenosa člena 6(3) Direktive o habitatih.

63      Petič, Kraljevina Belgija prav tako omenja obveznost spoštovanja zakonika o okolju, čeprav ne pojasni, kako naj bi določbe tega zakonika v povezavi s splošnimi pogoji zagotavljale varstvo okolja.

64      Iz zgoraj navedenega izhaja, da Kraljevina Belgija ni predložila dejstev, na podlagi katerih bi Sodišče lahko preverilo, ali določbe, ki jih je sprejela, na podlagi objektivnih elementov zadostujejo za izključitev možnosti, da bi kakršen koli načrt ali projekt, za katerega velja sistem priglasitve, sam ali v povezavi z drugimi načrti ali projekti, pomembno vplival na območje Natura 2000.

65      V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da je tožba Komisije utemeljena.

66      Ob upoštevanju zgoraj navedenega je treba ugotoviti, da Kraljevina Belgija, s tem da za nekatere dejavnosti, za katere velja sistem priglasitve, ni določila ustrezne presoje vplivov na okolje, kadar bi lahko te dejavnosti vplivale na območje Natura 2000, ni izpolnila obveznosti iz člena 6(3) Direktive o habitatih.

 Stroški

67      V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker je Komisija predlagala, naj se Kraljevini Belgiji naloži plačilo stroškov, in ker ta s predlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

1.      Kraljevina Belgija, s tem da za nekatere dejavnosti, za katere velja sistem priglasitve, ni določila ustrezne presoje vplivov na okolje, kadar bi lahko te dejavnosti vplivale na območje Natura 2000, ni izpolnila obveznosti iz člena 6(3) Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst.

2.      Kraljevini Belgiji se naloži plačilo stroškov.

Podpisi

---

* Jezik postopka: francoščina.