Zadeva C-522/09

Evropska komisija

proti

Romuniji

„Neizpolnitev obveznosti države – Direktiva 79/409/EGS – Ohranjanje prostoživečih ptic – Posebna območja varstva – Nezadostna določitev glede na število in velikost – Kršitev predhodnega postopka – Nedopustnost tožbe“

Povzetek sodbe

Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Predhodni postopek – Predmet

(člen 258 PDEU)

V okviru tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti je namen predhodnega postopka omogočiti zadevni državi članici, da po eni strani izpolni obveznosti, ki ji jih nalaga pravo Unije, in da se po drugi strani učinkovito brani pred očitki Komisije. Dejstvo, da ima zadevna država članica možnost, da predloži stališča – tudi če meni, da ji je ni treba izkoristiti – je namreč bistveno jamstvo, ki ga zahteva Pogodba DEU in katerega spoštovanje je bistvena predpostavka za pravilnost postopka zaradi neizpolnitve obveznosti države.

(Glej točki 15 in 16.)

SODBA SODIŠČA (četrti senat)

z dne 14. aprila 2011(*)

„Neizpolnitev obveznosti države – Direktiva 79/409/EGS – Ohranjanje prostoživečih ptic – Posebna območja varstva – Nezadostna določitev glede na število in velikost – Kršitev predhodnega postopka – Nedopustnost tožbe“

V zadevi C‑522/09,

zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU, vložene 15. decembra 2010,

Evropska komisija, ki jo zastopata D. Recchia in L. Bouyon, zastopnici, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožeča stranka,

proti

Romuniji, ki jo je sprva zastopal A. Popescu, L.‑E. Batagoi, M.‑L. Colonescu, A.‑R. Arşinel in J.S. Smaranda, nato slednji štirje, zastopniki,

tožena stranka,

SODIŠČE (četrti senat),

v sestavi J.‑C. Bonichot, predsednik senata, K. Schiemann, L. Bay Larsen (poročevalec), sodnika, C. Toader in A. Prechal, sodnici,

generalna pravobranilka: J. Kokott,

sodna tajnica: R. Şereş, administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 13. januarja 2011,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Evropska komisija s tožbo predlaga Sodišču, naj ugotovi, da Romunija s tem, da kot posebna območja varstva (v nadaljevanju: POV) ni razvrstila ozemelj, ki bi glede na število in velikost zadostovala za zagotovitev ustreznega varstva vseh vrst ptic, naštetih v Prilogi I k Direktivi Sveta z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (79/409/EGS) (UL L 103, str.1, v nadaljevanju: Direktiva o pticah) in selitvenih vrst, ki niso navedene v tej prilogi, ni izpolnila obveznosti iz člena 4(1) in (2) te direktive.

 Pravni okvir

 Pravo Unije

2        Člen 4(1) in (2) Direktive o pticah določa:

„1.      Vrste iz Priloge I so predmet posebnih ukrepov za ohranitev njihovih habitatov, da se zagotovi preživetje in razmnoževanje teh vrst na njihovem območju razširjenosti.

V zvezi s tem se upoštevajo:

(a)      vrste, ki jim grozi izumrtje;

(b)       vrste, občutljive na določene spremembe v svojih habitatih;

(c)      vrste, za katere se šteje, da so redke, ker so njihove populacije majhne ali pa so omejeno lokalno razširjene;

(d)      druge vrste, ki zahtevajo posebno pozornost zaradi posebne narave svojih habitatov.

Kot osnova za vrednotenje se upoštevajo trendi in nihanja populacijskih nivojev.

Države članice razvrstijo zlasti ozemlja, ki so glede na število in velikost najprimernejša, kot [POV] za ohranjanje teh vrst, upoštevaje varstvene zahteve teh vrst na geografskem območju morja in kopnega, kjer se uporablja ta direktiva.

2.      Države članice sprejmejo podobne ukrepe za redno pojavljajoče se selitvene vrste, ki niso navedene v Prilogi I, upoštevaje njihovo potrebo po varstvu na geografskem območju morja in kopnega, kjer se uporablja ta direktiva, kar zadeva njihova območja za razmnoževanje, goljenje in prezimovanje ter počivališča na njihovih selitvenih poteh. Države članice zato posvetijo posebno pozornost varovanju mokrišč ter zlasti mokrišč mednarodnega pomena.“

3        Pogodba o pristopu Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (UL 2005, L 157, str. 11) je začela veljati 1. januarja 2007. V skladu s členom 53(1) Akta o pogojih pristopa Republike Bolgarije in Romunije in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL 2005, L 157, str. 203) Romunija izvaja ukrepe, potrebne za to, da z dnem pristopa upošteva določbe direktiv v smislu člena 249 ES, če v tem aktu ni predviden drugačen rok. Poleg tega navedeni člen določa, da Romunija o teh ukrepih obvesti Komisijo najpozneje do dneva pristopa ali, kadar je to primerno, do roka, predvidenega z navedenim aktom.

4        Ker v tem aktu nista določena niti prehodno obdobje za določitev POV v skladu s členom 4(1) in (2) Direktive o pticah niti poseben rok za obvestitev o ukrepih za prenos te direktive, bi morala Romunija ukrepe za izvajanje navedene direktive in zlasti ukrepe v zvezi s to določbo sprejeti in jih posredovati do dneva pristopa.

 Predhodni postopek

5        Ker Romunija ni posredovala nacionalnega seznama POV, ki se zahteva v skladu s členom 4(1) in (2) Direktive o pticah, je Komisija menila, da ta država članica s tem, da ni določila primernih POV, ni izpolnila obveznosti iz teh določb in ji je torej 23. oktobra 2007 poslala uradni opomin.

6        V zvezi s tem je bilo v uradnem opominu navedeno:

„Vendar romunska vlada do zdaj Komisiji ni posredovala nacionalnega seznama [POV]. Na podlagi tega se lahko sklepa, da Romunija ni izpolnila obveznosti sprejetja ukrepov iz člena 4(1) in (2) Direktive o pticah glede na to, da ni izvedla razvrstite upoštevnih POV.

Komisija […] zato meni, da Romunija, ker ni izvedla razvrstitve ozemelj, ki so glede na število in velikost najprimernejša, kot POV zaradi varstva vrst, naštetih v Prilogi I k Direktivi [o pticah], in drugih selitvenih vrst, ki se redno vračajo na njeno ozemlje, ni izpolnila obveznosti iz člena 4(1) in (2) navedene direktive.“

7        Romunija je v odgovoru z dne 21. decembra 2007 navedla, da je bila odločitev vlade glede določitve POV sprejeta in skupaj s prilogami, vključno s seznamom POV, objavljena v Monitorul Oficial al României 31. oktobra 2007.

8        Ker je Komisija menila, da – ob upoštevanju namena varstva vrst ptic, naštetih v Prilogi I k Direktivi o pticah, in selitvenih vrst – ozemlja, razvrščena kot POV, glede na število in velikost niso zadostovala, je 23. septembra 2008 izdala obrazloženo mnenje, s katerim je Romunijo pozvala, naj sprejme ukrepe, potrebne za uskladitev z njim.

9        Romunski organi so z dopisom z dne 25. novembra 2008 odgovorili na obrazloženo mnenje Komisije, pri čemer so med drugim navedli, da je Komisija spremenila predmet postopka, saj je uradni opomin temeljil na tem, da seznam POV ni bil predložen, medtem ko se je obrazloženo mnenje nanašalo na to, da določena POV glede na število in velikost niso bila zadostna. Navedli so tudi razloge za utemeljitev za celotno ali delno nedoločitev – odvisno od primera – nekaterih območji in za to predložili dokaze.

10      Ker je Komisija menila, da Romunija še vedno ni izpolnila obveznosti, je 15. decembra 2009 vložila to tožbo.

 Tožba

 Dopustnost

 Trditve strank

11      Romunija uveljavlja ugovor nedopustnosti tožbe, ker je Komisija spremenila njen predmet. V uradnem opominu naj bi državi članici očitala, da ni posredovala seznama POV, medtem ko naj bi v obrazloženem mnenju navedla, da POV glede na število in velikost ni bilo določenih dovolj. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pa naj bi moralo obrazloženo mnenje temeljiti na očitkih, ki so bili navedeni v uradnem opominu.

12      Po mnenju Romunije je Komisija v obrazloženem mnenju prvič navedla, da POV glede na število in velikost ni bilo določenih dovolj, zato romunski organi niso imeli razloga, da bi v odgovoru na uradni opomin dokazovali, da je bilo navedenih območij določenih dovolj, niti niso imeli sredstev za to. Poleg tega tožena država članica navaja, da je bila v obdobju med odgovorom na uradni opomin in obrazloženim mnenjem v negotovosti glede nezadostnosti opravljene določitve, zato od začetka predhodnega postopka ni mogla pripraviti ustrezne obrambe.

13      Komisija odgovarja, da je v uradnem opominu Romuniji očitala, da ji ni predložila nacionalnega seznama POV, ki se zahteva s členom 4(1) in (2) Direktive o pticah, in da s tem, da ni določila primernih POV, ni izpolnila obveznosti iz teh določb. Komisija naj bi v obrazloženem mnenju – potem ko je ovrednotila nacionalne ukrepe za prenos – navedla, da ob upoštevanju obravnavanih določb ozemelj, ki so bila razvrščena kot POV, glede na število in velikost ni bilo dovolj. V zvezi s tem poudarja, da je v skladu s sodno prakso Sodišča in zlasti sodbo z dne 30. novembra 2006 v zadevi Komisija proti Luksemburgu (C-32/05, ZOdl., str. I‑11323, točka 56) očitek glede nepopolnega prenosa nujno vsebovan v očitku o popolni opustitvi prenosa in je v primerjavi z njim podreden.

14      Komisija poleg tega navaja, da če morata uradni opomin in obrazloženo mnenje temeljiti na enakih očitkih, ta postopkovna zahteva ne more iti tako daleč, da se v vsakem primeru zahteva popolna skladnost, ker predmet spora ni bil razširjen ali spremenjen, temveč je bil, nasprotno, omejen. Pravica do obrambe Romunije zato ni bila kršena.

 Presoja Sodišča

15      Iz ustaljene sodne prakse je razvidno, da je namen predhodnega postopka omogočiti zadevni državi članici, da po eni strani izpolni obveznosti, ki ji jih nalaga pravo Unije, in da se po drugi strani učinkovito brani pred očitki Komisije (glej zlasti sodbo z dne 7. julija 2005 v zadevi Komisija proti Avstriji, C‑147/03, ZOdl., str. I‑5969, točka 22 in navedena sodna praksa).

16      Dejstvo, da ima zadevna država članica možnost, da predloži stališča – tudi če meni, da ji je ni treba izkoristiti – je namreč bistveno jamstvo, ki ga zahteva Pogodba DEU in katerega spoštovanje je bistvena predpostavka za pravilnost postopka zaradi neizpolnitve obveznosti države (glej zlasti sodbo z dne 15. decembra 1982 v zadevi Komisija proti Danski, 211/81, Recueil, str. 4547, točka 9).

17      V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da je Komisija z uradnim opominom Romuniji v bistvu očitala, da ji ni posredovala nacionalnega seznama POV in da je na podlagi tega očitka na splošno sklepala, da ta država ni izpolnila obveznosti razvrstitve primernih POV v smislu člena 4(1) in (2) Direktive o pticah.

18      Poleg tega je Romunija 21. decembra 2007, v manj kot dveh mesecih po prejemu uradnega opomina, Komisiji posredovala nacionalni seznam POV, ki jih je med tem razvrstila, iz katerega je razvidno, da je ta država članica v skladu s členom 4(1) in (2) Direktive o pticah razvrstila več POV. Kljub temu je Komisija v obrazloženem mnenju, izdanem 23. septembra 2008, tej državi članici očitala – in se pri tem oprla na podrobne argumente – da glede na člen 4(1) in (2) Direktive o pticah ni razvrstila dovolj POV glede na število in velikost, ne da bi prej državi članici dala možnost, da v zvezi s tem poda stališča.

19      Tak primer se zato jasno razlikuje od primera, na katerega se je sklicevala Komisija in v katerem je bila izdana zgoraj navedena sodba Komisija proti Luksemburgu. V zadevi, v kateri je bila izdana ta sodba, Veliko vojvodstvo Luksemburg med predhodnim postopkom namreč ni sprejelo nobenega ukrepa za prenos zadevne direktive in je zgolj navedlo, da so ukrepi, potrebni za prenos, v postopku sprejemanja. Ta država članica je šele potem, ko je Komisija zadevo predložila Sodišču, v odgovoru na tožbo navedla, da je bil sprejet zakon, s katerim je zagotovljen pravilen prenos zadevne direktive. V teh okoliščinah je Sodišče menilo, da če je bil izpolnjen cilj predhodnega postopka, da se zagotovijo pravice zadevne države članice, ta Komisiji ne more očitati, da je predmet, kakor je bil opredeljen s predhodnim postopkom, razširila ali spremenila, s tem da je – potem ko je državi članici očitala, da ni prenesla direktive – v repliki navedla, da je prenos, na katerega se je zadevna država članica prvič sklicevala v odgovoru na tožbo, glede nekaterih določb te direktive nepravilen ali nepopoln (zgoraj navedena sodba Komisija proti Luksemburgu, točke od 54 do 56).

20      Glede na navedeno je torej treba ugotoviti, da v uradnem opominu ni bila dovolj opredeljena neizpolnitev obveznosti, ki je bila Romuniji nato očitana v obrazloženem mnenju, in da cilj predhodnega postopka, da se zagotovi pravica zadevne države članice, da predloži stališča o očitkih, ki jih je navedla Komisija, ni bil izpolnjen, zato je treba tožbo razglasiti za nedopustno.

 Stroški

21      V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker je Romunija predlagala, naj se Komisiji naloži plačilo stroškov, in ker slednja s predlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:

1.      Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.      Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.

Podpisi

---

* Jezik postopka: romunščina.