Zadeva C-424/09

Christina Ioanni Toki

proti

Ypourgos Ethnikis paideias kai Thriskevmaton

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Symvoulio tis Epikrateias)

„Direktiva 89/48/EGS – Člen 3, prvi odstavek, (a) in (b) – Priznavanje visokošolskih diplom – Okoljski inženir – Dejavnost, ki velja za regulirano poklicno dejavnost – Mehanizem priznavanja, ki se uporabi – Pojem ,poklicna izkušnja‘“

Povzetek sodbe

1.        Prosto gibanje oseb – Svoboda ustanavljanja – Delavci – Priznavanje visokošolskih diplom, pridobljenih s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, ki traja najmanj tri leta – Direktiva 89/48 – Dostop do reguliranega poklica ali njegovo opravljanje pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane države članice gostiteljice – Poklici, ki veljajo za regulirane poklice – Uporaba mehanizma priznavanja iz člena 3, prvi odstavek, (b), Direktive, neodvisno od tega, ali je zainteresirana oseba članica združenja ali priznane poklicne organizacije

(Direktiva Sveta 89/48, člena 1(d), drugi odstavek, in 3, prvi odstavek, (b))

2.        Prosto gibanje oseb – Svoboda ustanavljanja – Delavci – Priznavanje visokošolskih diplom, pridobljenih s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, ki traja najmanj tri leta – Direktiva 89/48 – Dostop do reguliranega poklica ali njegovo opravljanje pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane države članice gostiteljice – Poklici, ki veljajo za regulirane poklice – Dostop, ki temelji na poklicnih izkušnjah – Pogoji

(Direktiva Sveta 89/48, člen 3, prvi odstavek, (b))

1.        Člen 3, prvi odstavek, (b), Direktive 89/48 o splošnem sistemu priznavanja visokošolskih diplom, pridobljenih s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, ki traja najmanj tri leta, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2001/19, je treba razlagati tako, da se mehanizem priznavanja iz tega člena uporablja, kadar v državi članici izvora zadevni položaj spada na področje uporabe člena 1(d), drugi odstavek, te direktive, neodvisno od tega, ali je zainteresirana oseba polnopravna članica zadevnega združenja ali organizacije ali ne.

(Glej točko 26 in točko 1 izreka.)

2.        Za to, da bi se lahko v okviru člena 3, prvi odstavek, (b), Direktive 89/48 o splošnem sistemu priznavanja visokošolskih diplom, pridobljenih s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, ki traja najmanj tri leta, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2001/19, upoštevale poklicne izkušnje, s katerimi prosilec utemeljuje prošnjo za dovoljenje za opravljanje reguliranega poklica v državi članici gostiteljici, morajo biti izpolnjeni trije pogoji:

– navajane izkušnje morajo obsegati dveletno delo s polnim delovnim časom v zadnjih desetih letih;

– to delo je moralo biti trajno in redno opravljanje niza poklicnih dejavnosti, ki tvorijo zadevni poklic v državi članici izvora, pri čemer ni potrebno, da je šlo pri tem delu za opravljanje vseh teh dejavnosti, in

– poklic, kot se ga običajno opravlja v državi članici izvora, mora biti glede dejavnosti, ki jih zajema, enakovreden poklicu, za dovoljenje za opravljanje katerega je bilo v državi članici gostiteljici zaprošeno.

(Glej točko 42 in točko 2 izreka.)

SODBA SODIŠČA (veliki senat)

z dne 5. aprila 2011(*)

„Direktiva 89/48/EGS – Člen 3, prvi odstavek, (a) in (b) – Priznavanje visokošolskih diplom – Okoljski inženir – Dejavnost, ki velja za regulirano poklicno dejavnost – Mehanizem priznavanja, ki se uporabi – Pojem ,poklicna izkušnja‘“

V zadevi C‑424/09,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Symvoulio tis Epikrateias (Grčija) z odločbo z dne 29. junija 2009, ki je prispela na Sodišče 28. oktobra 2009, v postopku

Christina Ioanni Toki

proti

Ypourgos Ethnikis paideias kai Thriskevmaton,

SODIŠČE (veliki senat),

v sestavi V. Skouris, predsednik, A. Tizzano, J. N. Cunha Rodrigues, K. Lenaerts, J.-C. Bonichot, K. Schiemann (poročevalec), J.-J. Kasel in D. Šváby, predsedniki senatov, R. Silva de Lapuerta, sodnica, E. Juhász, G. Arestis, M. Safjan, sodniki, in M. Berger, sodnica,

generalni pravobranilec: P. Mengozzi,

sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 12. oktobra 2010,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za C. Toki T. Georgopoulos, odvetnik,

–        za grško vlado E. Skandalou, zastopnica,

–        za Evropsko komisijo G. Zavvos in H. Støvlbæk, zastopnika,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 30. novembra 2010

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 3, prvi odstavek, (b), Direktive Sveta z dne 21. decembra 1988 o splošnem sistemu priznavanja visokošolskih diplom, pridobljenih s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, ki traja najmanj tri leta (89/48/EGS) (UL 1989, L 19, str. 16), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2001/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2001 (UL L 206, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva 89/48).

2        Predlog je bil vložen v okviru spora med C. I. Toki, imetnico nekaterih kvalifikacij na področju okoljskega inženirstva, ki jih je pridobila v Združenem kraljestvu, in Ypourgos Ethnikis paideias kai Thriskevmaton (minister za šolstvo in verske zadeve) glede odločitev Symvoulio Anagnorisis Epangelmatikis Isotimias Titlon Tritovathmias Ekpaidefsis (svet za priznavanje enakovrednosti diplom visokošolskega izobraževanja), da se ji v Grčiji zavrne dostop do poklica okoljskega inženirja.

 Pravni okvir

 Ureditev Unije

3        Iz tretje in četrte uvodne izjave Direktive 89/48 je razvidno, da je cilj te direktive vzpostavitev splošnega sistema priznavanja visokošolskih diplom, ki bo državljanom omogočal opravljanje vseh poklicnih dejavnosti, za katere se v neki državi članici gostiteljici zahteva izobrazba, ki presega srednjo stopnjo, če imajo diplomo, ki jih pripravlja na opravljanje takih dejavnosti in so jo pridobili po najmanj tri leta trajajočem študiju ter je bila izdana v drugi državi članici.

4        V skladu s peto in deseto uvodno izjavo te direktive si države članice za poklice, za katere Evropska unija ni določila minimalne stopnje potrebne izobrazbe, pridržujejo pravico do določitve te stopnje izobrazbe z namenom, da se zagotovi kakovost storitev na njihovem ozemlju, splošni sistem priznavanja visokošolskih diplom pa nima namena spreminjati poklicnih pravil, tudi ne tistih, ki se nanašajo na poklicno etiko, po katerih se mora ravnati vsaka oseba, ki opravlja neki poklic na ozemlju ene od držav članic.

5        Direktiva 89/48 na podlagi člena 2, prvi odstavek, velja za vsakega državljana države članice, ki želi opravljati „reguliran poklic“ v drugi državi članici.

6        V skladu z definicijo iz člena 1(c) Direktive 89/48 je „reguliran poklic“ regulirana poklicna dejavnost ali niz dejavnosti, ki tvorijo ta poklic v neki državi članici.

7        Člen 1(d) te direktive za namene te direktive določa:

„[…] regulirana poklicna aktivnost [dejavnost]: je poklicna aktivnost [dejavnost], za katero država članica glede dostopa ali opravljanja ali enega od pogojev za opravljanje neposredno ali posredno na podlagi zakonov in drugih predpisov zahteva določeno diplomo. Zlasti se v nadaljevanju pogoji za opravljanje regulirane poklicne aktivnosti [dejavnosti] nanašajo na:

–        opravljanje aktivnosti [dejavnosti] pod določenim strokovnim nazivom, ko je uporaba takega naziva rezervirana za imetnike diplome, ki jo določajo zakoni in drugi predpisi,

–        opravljanje poklicnih aktivnosti [dejavnosti] na področju zdravstva, ko je plačilo in/ali vračilo za te aktivnosti [dejavnosti] v okviru nacionalnega sistema socialne varnosti podrejeno določeni diplomi.

Kjer se prvi odstavek ne uporablja, velja za regulirano poklicno aktivnost [dejavnost] tista poklicna aktivnost [dejavnost], ki jo izvajajo člani nekega združenja ali organizacije, ki ima za cilj predvsem spodbujati in vzdrževati visok poklicni nivo na določenem strokovnem področju in ima za uresničevanje tega cilja posebno priznanje s strani države članice, ter:

–        podeli svojim članom diplome,

–        jih zavezuje k spoštovanju poklicnih pravil, ki jih sama določa,

–        jim podeli pravico do uporabe naziva, označevalnih črk ali koriščenje statusa, ki ustreza tej diplomi.

Neizčrpen seznam združenj in organizacij, ki v trenutku sprejema te direktive izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka, je vsebovan v prilogi. Vsakokrat, ko država članica odobri regulacijo, omenjeno v drugem odstavku, nekemu združenju ali organizaciji, mora o tem obvestiti Komisijo, ki to informacijo objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.“

8        Na seznamu iz člena 1(d), tretji odstavek, Direktive 89/48 je zlasti „Engineering Council“.

9        Člen 1(e) te direktive „poklicne izkušnje“ opredeljuje kot „dejansko in zakonito opravljanje določenega poklica v državi članici“.

10      Člen 3 Direktive 89/48 določa:

„Če je v državi članici gostiteljici za opravljanje reguliranega poklica zahtevana diploma, pristojni organi ne morejo iz naslova nezadostnih kvalifikacij zavrniti odobritve državljanu druge države članice, da opravlja poklic pod enakimi pogoji kot njeni državljani:

(a)      če ima prosilec diplomo, ki jo druga država članica predpisuje za dostop do tega poklica in njegovo opravljanje na njenem ozemlju, in je bila ta diploma pridobljena v drugi državi članici, ali

(b)      če je kandidat [prosilec] s polnim delovnim časom opravljal dve leti v zadnjih desetih letih ta poklic v drugi državi članici, ki tega poklica nima reguliranega v smislu člena 1(c) in prvega odstavka člena 1(d) in ima enega ali več dokazil o formalnih kvalifikacijah:

–        ki jih je izdal pristojni organ v državi članici, imenovan v skladu z zakoni in drugimi predpisi te države,

–        iz katerih je razvidno, da je imetnik uspešno zaključil visokošolski program v trajanju najmanj treh let ali v enakem trajanju ob delu, na univerzi ali visokošolski ustanovi ali v drugi ustanovi, ki nudi enako stopnjo izobrazbe, in da je, v danem primeru, uspešno zaključil poklicno usposabljanje, zahtevano poleg visokošolske izobrazbe, in

–        ki je usposobil kandidata [prosilca] za opravljanje njegovega poklica.

Dve leti poklicnih izkušenj iz prvega pododstavka pa se ne zahteva, kadar ima kandidat [prosilec] kvalifikacijo ali kvalifikacije iz te točke, ki jih je pridobil po končanem s predpisi urejenem izobraževanju ali usposabljanju.

Naslednje bo obravnavano na enak način kot dokazila o formalnih kvalifikacijah iz prvega pododstavka: katerekoli formalne kvalifikacije ali celota formalnih kvalifikacij, ki jih je podelil pristojni organ ene države članice, če potrjujejo uspešno zaključeno usposabljanje, pridobljeno v Skupnosti, in je priznano kot enakovredno v tej državi članici, pod pogojem, da so bile o tem priznanju obveščene druge države članice in Komisija.“

11      Člen 4 Direktive 89/48 dovoljuje, da lahko država članica gostiteljica ne glede na člen 3 te direktive od prosilca zahteva, naj v nekaterih primerih, ki so v njem opredeljeni, priloži dokaze o poklicnih izkušnjah v določenem trajanju, naj opravi prilagoditveno obdobje v trajanju največ treh let ali naj opravi preizkus usposobljenosti.

 Nacionalna ureditev

12      S predsedniškim dekretom 165/2000 z dne 23. junija 2000 (FEK A’ 149/28.6.2000), kakor je bil spremenjen s predsedniškima dekretoma 373/2001 z dne 22. oktobra 2001 (FEK A’ 251) in 385/2002 z dne 23. decembra 2002 (FEK A’ 334, v nadaljevanju: dekret 165/2000), je bila Direktiva 89/48 prenesena v grški pravni red.

13      Člen 2(3) in (4) dekreta 165/2000 reguliran poklic, regulirano poklicno dejavnost in dejavnost, ki velja za regulirano poklicno dejavnost, opredeljuje enako kot Direktiva 89/48. Vendar glede mehanizma priznavanja iz člena 3 Direktive 89/48 člen 4(1)(b) tega dekreta določa, da „[k]adar je v Grčiji dostop do reguliranega poklica ali njegovo opravljanje pogojeno z imetništvom diplome v smislu člena 2, svet iz člena 10 tega dekreta ne more državljanu druge države članice, zato ker nima diplome, zavrniti dostopa do takega poklica ali pravice do njegovega opravljanja pod enakimi pogoji, ki veljajo za lastne državljane, če je prosilec s polnim delovnim časom dve leti v zadnjih desetih letih opravljal ta poklic v drugi državi članici, ki tega poklica nima reguliranega v smislu člena 2(3) in (4) tega dekreta […]“.

14      Tako ta nacionalna določba v primerih, v katerih je izključena uporaba mehanizma priznavanja, ki je v njej določen, napotuje na določbo, ki ustreza členu 1(c) Direktive 89/48, poleg tega pa še na določbe, ki ustrezajo celotnemu členu 1(d) te direktive. Táko besedilo učinkuje tako, da izključuje uporabo tega mehanizma priznavanja, če zadevna oseba prihaja iz države članice, v kateri opravljanje zadevnega poklica regulirajo zasebne organizacije, ki jih ta država članica prizna v skladu z določbami člena 1(d), drugi odstavek, te direktive.

 Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje

15      C. I. Toki, grška državljanka, je imetnica diplome „Bachelor of Engineering“ in diplome „Master of Science“ na področju okoljskega inženirstva, ki ju je pridobila v Združenem kraljestvu leta, in sicer na univerzi Sheffield Hallam 1997 in na univerzi v Portsmouthu leta 1998. 1. septembra 1999 se je na univerzi v Portsmouthu zaposlila kot raziskovalka. Na tej univerzi je do 31. avgusta 2002 delala na oddelku civilnega inženirstva. Poleg splošnega raziskovalnega dela je dodiplomskim in podiplomskim študentom nudila pomoč pri pripravi diplome in specializacije ter v sodelovanju z neko zasebno družbo, ki je specializirana za tehnologije v zvezi z ravnanjem z odpadki, ocenjevala učinkovitost neke inovativne metode za ravnanje z odpadki.

16      V Združenem kraljestvu poklic inženirja regulira Engineering Council, ki je izrecno naveden na seznamu iz člena 1(d), tretji odstavek, Direktive 89/48. Članstvo v tej organizaciji ni nujno za opravljanje poklica inženirja, vendar pa je večina strokovnjakov na tem področju vanjo včlanjenih in prostovoljno upoštevajo pravila, ki jih sprejema. C. I. Toki se je kot pripravnica vpisala v register Engineering Council, vendar kasneje ni postala njegova polnopravna članica („Chartered Engineer“). Kot diplomantka („graduate“) se je poleg tega vpisala v Chartered Institution of Water and Environmental Management in postala njena članica.

17      Ker je poklic okoljskega inženirja v Grčiji reguliran, je C. I. Toki zaprosila, naj se ji prizna pravica do opravljanja poklica v Grčiji, pri čemer se je oprla na kvalifikacije in poklicne izkušnje, ki jih je pridobila v Združenem kraljestvu. Ta prošnja je bila z odločbo Symvoulio Anagnorisis Epangelmatikis Isotimias Titlon Tritovathmias Ekpaidefsis z dne 12. aprila 2005 zavrnjena, ker C. I. Toki ni imela diplome inženirja v Združenem kraljestvu, saj ni bila polnopravna članica Engineering Council in ni imela naziva „Chartered Engineer“, zaradi česar se zanjo ni uporabil mehanizem priznavanja iz člena 3, prvi odstavek, (a), Direktive 89/48.

18      C. I. Toki je to zavrnilno odločbo izpodbijala pred predložitvenim sodiščem, pri čemer je navedla, da je bila njena prošnja nezakonito zavrnjena na podlagi določb dekreta 165/2000, s katerimi se prenese člen 3, prvi odstavek, (a), Direktive 89/48, to je člena 4(1)(a) dekreta 165/2000, čeprav bi bilo treba to prošnjo preizkusiti na podlagi določb tega dekreta, s katerimi je prenesen člen 3, prvi odstavek, (b), te direktive, to je člena 4(1)(b) dekreta 165/2000, prvič, ker poklic okoljskega inženirja v Združenem kraljestvu ni reguliran in, drugič, ker C. I. Toki razpolaga z zahtevanimi dokazili in ima triletne poklicne izkušnje v tej državi članici v zadnjih desetih letih.

19      Po mnenju predložitvenega sodišča je zavrnitev prošnje C. I. Toki skladna z dekretom 165/2000, ki izključuje, kot je bilo razloženo že v točkah 13 in 14 te sodbe, uporabo mehanizma priznavanja iz člena 3, prvi odstavek, (b), Direktive 89/48, če je v državi članici izvora zadevni poklic reguliran ali velja za regulirano poklicno dejavnost v smislu člena 1(d), drugi odstavek, te direktive.

20      Symvoulio tis Epikrateias je zaradi težav pri razlagi Direktive 89/48 prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

„1.      Ali je treba člen 3[, prvi odstavek,] (b), Direktive 89/48 […] razlagati tako, da se mehanizem priznavanja iz zadevne določbe uporablja v primerih, v katerih je zadevni poklic v državi članici izvora reguliran v skladu s členom 1(d), drugi odstavek, [te direktive,] zainteresirana oseba pa ni polnopravni član združenja ali organizacije, ki izpolnjuje zahteve iz tega odstavka?

2.      Ali je treba v smislu člena 3[, prvi odstavek,] (b), Direktive 89/48 […] za opravljanje poklica s polnim delovnim časom v državi članici izvora šteti samo opravljanje – kot samozaposlena ali zaposlena oseba – poklica, za katerega je v državi članici gostiteljici vložena prošnja za dovoljenje za opravljanje na podlagi Direktive 89/48 […], ali pa lahko sem spada tudi raziskovalno delo na znanstvenem področju, povezanem s poklicem, ki se opravlja v okviru ustanove, ki je načeloma nepridobitna?“

 Vprašanji za predhodno odločanje

 Prvo vprašanje

21      Glede področja uporabe teh dveh mehanizmov priznavanja iz člena 3, prvi odstavek, (a) in (b), Direktive 89/48 je Sodišče že presodilo, da iz sistematike člena 3 izhaja, da se lahko v dejanskih okoliščinah ene zadeve načeloma uporabi le eden od obeh mehanizmov (sodba z dne 7. septembra 2006 v zadevi Price, C‑149/05, ZOdl., str. I‑7691, točka 36).

22      Prvo vprašanje, ki ga postavlja predložitveno sodišče, se nanaša na poseben položaj iz člena 1(d), drugi odstavek, Direktive 89/48 ki je razširjen predvsem na Irskem in v Združenem kraljestvu, ko zadevnega poklica ne regulira država članica izvora v smislu prvega odstavka navedene določbe, vendar pa ga v praksi pogosto opravljajo člani zasebnega združenja ali organizacije, ki jo posebej prizna zadevna država članica in sprejme določena pravila, ki jih ti člani upoštevajo.

23      Glede tega iz besedila člena 3, prvi odstavek, (a) in (b), Direktive 89/48 izhaja, da se za poklice iz člena 1(d), drugi odstavek, Direktive 89/48 lahko uporablja le mehanizem iz točke (b) tega prvega odstavka. Na eni strani člani združenja ali organizacije iz člena 1(d), drugi odstavek, Direktive 89/48 nesporno ne razpolagajo z diplomo, „ki jo druga država članica predpisuje“ za dostop do nekega poklica, kot zahteva omenjeni člen 3, prvi odstavek, (a). Na drugi strani ta člen 3, prvi odstavek, (b), iz svojega področja uporabe izrecno izključuje poklice iz prvega odstavka člena 1(d) Direktive 89/48, ne izključuje pa tistih iz drugega odstavka zadnjenavedene določbe, za katere se torej v celoti uporablja.

24      Čeprav člen 1(d), drugi odstavek, Direktive 89/48 določa, da poklici, na katere se nanaša ta določba, veljajo za regulirane poklice, če jih opravljajo člani zadevnega združenja ali organizacije, ta veljava, kot navaja generalni pravobranilec v točki 57 sklepnih predlogov, ni popolna in ti poklici niso regulirani poklici v smislu člena 1(c) te direktive. Zato se prosilci, ki so opravljali tak poklic, v nasprotju s tem, kar je bilo presojeno v točkah 45 in 47 zgoraj navedene sodbe Price, ne morejo opreti na mehanizem priznavanja iz člena 3, prvi odstavek, (a), te direktive. Poleg tega se v nasprotju s tem, kar se zdi, da izhaja iz točk 36, 45, 46 in 48 navedene sodbe Price, ravno mehanizem priznavanja iz člena 3, prvi odstavek, (b), Direktive 89/48 uporablja za poklic iz člena 1(d), drugi odstavek, te direktive.

25      Neodvisno od vprašanja, ali je C. I. Toki polnopravna članica Engineering Council ali ne, se torej v njenem položaju uporablja samo mehanizem priznavanja iz člena 3, prvi odstavek, (b), Direktive 89/48, glede na to, da se člen 1(c) in (d), prvi odstavek, te direktive na ta položaj ne nanaša.

26      Zato je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 3, prvi odstavek, (b), Direktive 89/48 razlagati tako, da se mehanizem priznavanja iz tega člena uporablja, kadar v državi članici izvora zadevni položaj spada na področje uporabe člena 1(d), drugi odstavek, te direktive, neodvisno od tega, ali je zainteresirana oseba polnopravna članica zadevnega združenja ali organizacije ali ne.

 Drugo vprašanje

27      Predložitveno sodišče v drugem vprašanju v bistvu sprašuje, katera merila je treba uporabiti, da bi se odločilo, ali je treba poklicne izkušnje, s katerimi prosilec utemeljuje prošnjo za dovoljenje za opravljanje reguliranega poklica v državi članici gostiteljici, upoštevati v okviru člena 3, prvi odstavek, (b), Direktive 89/48.

28      Glede tega Direktiva 89/48 v členu 1(e) za namen te direktive pojem poklicne izkušnje opredeljuje kot „dejansko in zakonito opravljanje določenega poklica v državi članici“.

29      Za odgovor na drugo vprašanje je treba, na prvem mestu, pojasniti, kaj za potrebe mehanizma priznavanja iz člena 3, prvi odstavek, (b), Direktive 89/48 pomeni pojem dejansko opravljanje nekega poklica, in nato, na drugem mestu, preizkusiti, v katerih okoliščinah se lahko poklic, v katerem so bile te izkušnje v državi članici izvora pridobljene, šteje za enak poklicu, za opravljanje katerega se v državi članici gostiteljici prosi za dovoljenje.

30      Pogoj iz člena 3, prvi odstavek, (b), Direktive 89/48, ki zahteva, da mora prosilec iz druge države članice, ki ne regulira niti poklica, ki ga želi opravljati v drugi državi članici, niti izobraževanja ali usposabljanja za ta poklic, predložiti dokazilo o najmanj dveh letih poklicnih izkušenj, je namenjen temu, da se državi članici gostiteljici zagotovijo podobna jamstva, kot bi jih imela, če bi bila bodisi zadevni poklic bodisi izobraževanje ali usposabljanje za ta poklic v državi članici izvora regulirana in bi se uporabljala bodisi člen 3, prvi odstavek, (a), bodisi člen 3, drugi odstavek, Direktive 89/48.

31      Če država poklica ne regulira, namreč raven kakovosti storitev na zadevnem poklicnem področju najpogosteje zagotavljajo zakoni trga, tako da bodo le pripadniki zadevnega poklica z ravnijo znanja, za katero delodajalci ali stranke presodijo, da je zadostna, ta poklic kot zaposlene ali samozaposlene osebe s polnim delovnim časom lahko opravljali v predpisanem obdobju dveh let. Zahteva po poklicnih izkušnjah takega trajanja se torej nanaša na dejansko možnost, da prosilec opravlja zadevni poklic v državi članici izvora.

32      Nasprotno pa ni mogoče šteti, da se ta zahteva posebej nanaša na vsebino poklicnih kvalifikacij prosilca niti da nadomešča dopolnilne ukrepe, naštete v točki 11 te sodbe, kot jih določa člen 4 Direktive 89/48, ki jih je mogoče v vsakem primeru uporabiti za prosilca, če med izobraževanjem ali usposabljanjem, ki ga je opravil v državi članici izvora, in izobraževanjem ali usposabljanjem, ki se običajno zahteva v državi članici gostiteljici, obstajajo bistvene razlike.

33      Glede načina, kako se poklic opravlja v državi članici izvora, je treba ugotoviti, kot navaja generalni pravobranilec v točki 70 sklepnih predlogov, prvič, da uporaba mehanizma priznavanja iz Direktive 89/48 ni odvisna od odgovora na vprašanje, v kakšni organizaciji in s kakšnim statusom je prosilec opravljal poklic v državi članici izvora, in, drugič, da dejstvo, da je bil njegov delodajalec v tej državi članici nepridobitna organizacija, ne more vplivati na uporabo člena 3, prvi odstavek, (b), te direktive. Poleg tega ta direktiva, glede na besedilo člena 2, prvi odstavek, velja za vsakega državljana države članice, ki želi opravljati reguliran poklic v drugi državi članici „kot samozaposlena ali zaposlena oseba“, in nobena njena določba na navaja na to, da je treba poklic, ki se najpogosteje opravlja kot samozaposlena oseba, v državi članici izvora opravljati kot samozaposlena oseba, in ne kot zaposlena oseba, da bi se lahko upoštevale tako pridobljene poklicne izkušnje.

34      Poleg tega, čeprav člen 3, prvi odstavek, (b), Direktive 89/48 zahteva, da je treba zadevni poklic opravljati „s polnim delovnim časom“, in čeprav člen 1(c) te direktive reguliran poklic opredeljuje kot „regulirano poklicno dejavnost ali niz dejavnosti“, ki tvorijo ta poklic, vseeno ni mogoče zahtevati – ne da bi se prekomerno omejilo področje uporabe mehanizma priznavanja iz člena 3, prvi odstavek, (b), te direktive – da se prosilec popolnoma in izključno posveti nizu dejavnosti, ki tvorijo zadevni poklic, da bi bilo mogoče upoštevati njegove izkušnje.

35      Tako je treba za namene člena 3, prvi odstavek, (b), Direktive 89/48 šteti za zadostno, da so bile navajane delovne izkušnje pri delu s polnim delovnim časom pridobljene s trajnim in rednim opravljanjem niza poklicnih dejavnosti, ki tvorijo zadevni poklic, pri čemer ni treba, da gre za opravljanje vseh teh dejavnosti.

36      Vprašanje, katere poklicne dejavnosti spadajo v okvir nekega poklica, je predvsem dejansko vprašanje, o katerem morajo odločiti pristojni organi države članice gostiteljice pod nadzorom nacionalnih sodišč in, po potrebi, s pomočjo organov države članice izvora. Če, kot je v postopku v glavni stvari, poklic, ki je bil opravljan v državi članici izvora, v tej državi članici ni reguliran poklic v smislu člena 1(d), prvi odstavek, Direktive 89/48, se je treba opreti na poklicne dejavnosti, ki jih osebe s tem poklicem običajno opravljajo v tej državi članici.

37      Pri tej presoji morajo pristojni organi države članice gostiteljice preizkusiti, ali se poklicne izkušnje iz člena 3, prvi odstavek, (b), Direktive 89/48 v glavnem nanašajo na praktične izkušnje, ki so povezane s trgom dela, ki ustreza zadevnemu poklicu.

38      V zvezi s tem se dejavnosti, ki jih je opravljala C. I. Toki, kot sta splošno raziskovalno delo in pomoč dodiplomskim in podiplomskim študentom, ki so opisane v točki 15 te sodbe, same zase ne morejo šteti za dejansko opravljanje poklica okoljskega inženirja in torej za poklicno izkušnjo, ki jo je treba upoštevati v okviru člena 3, prvi odstavek, (b), Direktive 89/48.

39      Nasprotno pa se lahko za dejansko opravljanje dela štejejo naloge, ki jih je C. I. Toki opravljala pri sodelovanju z zasebno družbo, ki je specializirana za tehnologije v zvezi z ravnanjem s tekočimi odpadki, kakršne so opisane v točki 15 te sodbe, vendar pod pogojem, da je to dejavnost trajno, redno in s polnim delovnim časom opravljala najmanj dve leti, kar morajo, če je to potrebno, preveriti nacionalni organi.

40      Za ugotovitev, ali je C. I. Toki poklic okoljskega inženirja v Združenem kraljestvu dejansko opravljala, bi bilo treba preveriti, ali je ta poklic enak kot poklic, za opravljanje katerega je tožeča stranka v postopku v glavni stvari v Grčiji zaprosila za izdajo dovoljenja. V okviru mehanizma priznavanja iz člena 3, prvi odstavek, (b), Direktive 89/48 je naloga pristojnih organov države članice gostiteljice, da preverijo, ali je to tako.

41      Glede tega iz sodne prakse Sodišča izhaja, da je treba izraz „tega poklica“ iz člena 3, prvi odstavek, (a), Direktive 89/48 razumeti, kot da se nanaša na poklice, ki so v državi članici izvora in gostiteljici glede dejavnosti, ki jih zajemajo, enaki, primerljivi ali v nekaterih primerih preprosto enakovredni (sodba z dne 19. januarja 2006 v zadevi Colegio de Ingenieros de Caminos, Canales y Puertos, C‑330/03, ZOdl., str. I‑801, točka 20). Kot je navedel generalni pravobranilec v točki 75 sklepnih predlogov, ta razlaga velja tudi za člen 3, prvi odstavek, (b), te direktive, ki se izrecno nanaša na opravljanje „tega poklica“.

42      Iz zgoraj navedenega izhaja, da je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da morajo biti za to, da bi se lahko v okviru člena 3, prvi odstavek, (b), Direktive 89/48 upoštevale poklicne izkušnje, s katerimi prosilec utemeljuje prošnjo za dovoljenje za opravljanje reguliranega poklica v državi članici gostiteljici, izpolnjeni trije pogoji:

–        navajane izkušnje morajo obsegati dveletno delo s polnim delovnim časom v zadnjih desetih letih;

–        to delo je moralo biti trajno in redno opravljanje niza poklicnih dejavnosti, ki tvorijo zadevni poklic v državi članici izvora, pri čemer ni potrebno, da je šlo za opravljanje vseh teh dejavnosti, in

–        poklic, kot se običajno opravlja v državi članici izvora, mora biti glede dejavnosti, ki jih zajema, enakovreden poklicu, za dovoljenje za opravljanje katerega je bilo v državi članici gostiteljici zaprošeno.

 Stroški

43      Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:

1.      Člen 3, prvi odstavek, (b), Direktive Sveta z dne 21. decembra 1988 o splošnem sistemu priznavanja visokošolskih diplom, pridobljenih s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, ki traja najmanj tri leta (89/48/EGS), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2001/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2001, je treba razlagati tako, da se mehanizem priznavanja iz tega člena uporablja, kadar v državi članici izvora zadevni položaj spada na področje uporabe člena 1(d), drugi odstavek, te direktive, neodvisno od tega, ali je zainteresirana oseba polnopravna članica zadevnega združenja ali organizacije ali ne.

2.      Za to, da bi se lahko v okviru člena 3, prvi odstavek, (b), Direktive 89/48, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2001/19, upoštevale poklicne izkušnje, s katerimi prosilec utemeljuje prošnjo za dovoljenje za opravljanje reguliranega poklica v državi članici gostiteljici, morajo biti izpolnjeni trije pogoji:

–        navajane izkušnje morajo obsegati dveletno delo s polnim delovnim časom v zadnjih desetih letih;

–        to delo je moralo biti trajno in redno opravljanje niza poklicnih dejavnosti, ki tvorijo zadevni poklic v državi članici izvora, pri čemer ni potrebno, da je šlo za opravljanje vseh teh dejavnosti, in

–        poklic, kot se običajno opravlja v državi članici izvora, mora biti glede dejavnosti, ki jih zajema, enakovreden poklicu, za dovoljenje za opravljanje katerega je bilo v državi članici gostiteljici zaprošeno.

Podpisi

---

* Jezik postopka: grščina.