Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62008TN0029

    Zadeva T-29/08: Tožba, vložena 18. januarja 2008 – Liga para a Protecção da Natureza proti Komisiji Evropskih skupnosti

    UL C 79, 29.3.2008, p. 29–30 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    29.3.2008   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 79/29


    Tožba, vložena 18. januarja 2008 – Liga para a Protecção da Natureza proti Komisiji Evropskih skupnosti

    (Zadeva T-29/08)

    (2008/C 79/58)

    Jezik postopka: portugalščina

    Stranki

    Tožeča stranka: Liga para a Protecção da Natureza (LPN) (Lizbona, Portugalska) (zastopnica: P. Vinagre e Silva, odvetnica)

    Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

    Predlogi tožeče stranke

    Tožeča stranka predlaga,

    naj se razveljavi sklep Generalnega sekretariata Evropske komisije, s katerim je bila z odgovorom na potrdilno prošnjo zavrnjena prošnja LPN za dostop do dokumentov v zvezi z gradnjo jezu Baixo Sabor;

    Komisiji Evropskih skupnosti naj se naloži plačilo stroškov.

    Tožbeni razlogi in bistvene trditve

    Podatki, za katere je LPN prosila Komisijo, so podatki, za katere je treba domnevati, da bi lahko in morali biti na razpolago LPN zaradi obrambe ter zaščite okoljske vrednosti v okviru gradnje jezu Baixo Sabor (uredbi št. 1367/2006 (1) in št. 1049/2001 (2)).

    Če odpade domneva prevladujočega javnega interesa za dostop (člen 6(1) Uredbe št. 1367/2006), to ne oprosti Komisije obveznosti, da pretehta vsebino tega interesa. Komisija mora vedno ozko razlagati razloge zavrnitve.

    Ne zadostuje, da se Komisija sklicuje le na teoretični model prednostnih izjem v zvezi s preiskavami in revizijami, ne da bi podala dodatne in dejanske razloge, ugotovljene za vsak posamezni dokument, za namen zavrnitve dostopa LPN do vseh dokumentov, za katere prosi.

    Komisija je zavrnila delni dostop, pri čemer je svojo odločitev utemeljila na splošnih razlogih, pri katerih se – ob predpostavki, da so bili vsi dokumenti v zvezi s preiskavo in zaslišanjem nedostopni – ni potrudila toliko, da bi jih razvrstila v „zaupne in nezaupne dele“. Vendar bi morala tudi tukaj dejansko preveriti podatke, ki so izhajali iz dokumentov, za katere je bil zaprošen dostop.


    (1)  Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, str. 13).

    (2)  Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, str. 43).


    Top