1)

Določbo 5(1), točka (a), okvirnega sporazuma med ETUC, UNICE in CEEP o delu za določen čas, ki je bil sklenjen 18. marca 1999 in je priloga k Direktivi Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP, je treba razlagati tako, da nasprotuje veriženju pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki je utemeljeno samo z dejstvom, da je določeno v splošnem zakonu ali podzakonskem predpisu države članice. Nasprotno, pojem „objektivni razlogi“ v smislu te določbe zahteva, da je uporaba take posebne vrste delovnega razmerja, kot je predvidena v nacionalni zakonodaji, utemeljena z obstojem konkretnih dejstev, ki se nanašajo zlasti na zadevno dejavnost in pogoje njenega opravljanja.

2)

Določbo 5(1) okvirnega sporazuma o delu za določen čas je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, kakršna je v zadevi v glavni stvari, ki s tem, da kot preventivni ukrep pred zlorabo veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas nalaga spoštovanje najdaljšega skupnega trajanja takih pogodb, določa izjeme od te omejitve glede nekaterih kategorij delavcev, če so ti upravičeni do vsaj enega preventivnega ukrepa pred zlorabo veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas, določenih v tej določbi.

3)

Določbo 5(1) okvirnega sporazuma o delu za določen čas je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, kakršna je v zadevi v glavni stvari, ki kot ukrep kaznovanja zlorabe veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas nalaga izplačilo plače in nadomestila ter kazenske in disciplinske sankcije, če so – kar mora preveriti predložitveno sodišče – pogoji za uporabo in dejanska izvedba upoštevnih določb nacionalnega prava primeren ukrep za kaznovanje, kadar javna uprava zlorabi veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas.

4)

Določbo 5(1) okvirnega sporazuma o delu za določen čas je treba razlagati tako, da če nacionalni pravni red zadevne države članice v javnem sektorju ne vključuje drugih učinkovitih ukrepov za preprečitev in, če je to potrebno, za kaznovanje zlorabe veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas – kar mora preveriti predložitveno sodišče – ta nasprotuje nacionalni zakonodaji, kakršna je v zadevi v glavni stvari, če se ta ne uporablja ratione temporis za zaporedne pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki so bile sklenjene ali obnovljene po poteku obdobja za prenos, določenega z Direktivo 1999/70, če niso bile več veljavne na dan začetka veljave te zakonodaje ali v kateremkoli trenutku v obdobju treh mesecev pred tem datumom.

5)

Določbo 5(1) okvirnega sporazuma o delu za določen čas je treba v okoliščinah, kakršne so v zadevi v glavni stvari, razlagati tako, da če nacionalni pravni red zadevne države članice v zadevnem sektorju vsebuje druge učinkovite ukrepe za preprečitev in, če je to potrebno, za kaznovanje zlorabe veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas v smislu istega odstavka 1, ta določba ne nasprotuje uporabi nacionalnega pravnega pravila, ki absolutno in samo v javnem sektorju prepoveduje spremembo v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki jih je treba – zato ker je njihov cilj zadovoljevanje stalnih in trajnih potreb delodajalca – šteti za zlorabo. Vendar mora predložitveno sodišče presoditi, koliko so pogoji uporabe in dejanska izvedba upoštevnih določb nacionalnega prava primeren ukrep za preprečevanje in po potrebi kaznovanje, kadar javna uprava zlorabi veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas.

6)

Določbo 5(1) okvirnega sporazuma o delu za določen čas je treba razlagati tako, da načeloma ne nasprotuje temu, da so za spore o zlorabi pogodb o zaposlitvi za določen čas v javnem sektorju izključno pristojna upravna sodišča. Vendar mora predložitveno sodišče skrbeti za to, da je zagotovljena pravica do učinkovitega sodnega varstva zaradi spoštovanja načel učinkovitosti in enakosti.

7)

Določbo 8(3) okvirnega sporazuma o delu za določen čas je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, kakršna je v zadevi v glavni stvari, ki zaradi ugotovitve obstoja zlorabe pogodb o zaposlitvi za določen čas določa dodatne pogoje v primerjavi z določenimi v prejšnjih nacionalnih predpisih, kot je med drugim člen 8(3) zakona 2112/1920 o obvezni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaposlenim v zasebnem sektorju, če taki pogoji – kar mora preučiti navedeno sodišče – vplivajo na omejeno kategorijo delavcev, ki so sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas ali so bili kompenzirani s sprejetjem preventivnih ukrepov pred zlorabo pogodb o zaposlitvi za določen čas v smislu določbe 5(1) tega okvirnega sporazuma.

8)

Predložitveno sodišče mora – kolikor je mogoče – upoštevne določbe nacionalnega prava razlagati v skladu z določbama 5(1) in 8(3) okvirnega sporazuma o delu za določen čas in v zvezi s tem ugotoviti, ali je treba določbo nacionalnega prava, kot je člen 8(3) zakona 2112/1920, uporabiti za spor v glavni stvari namesto nekaterih drugih določb tega prava.