This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62008CN0219
Case C-219/08: Action brought on 22 May 2008 — Commission of the European Communities v Kingdom of Belgium
Zadeva C-219/08: Tožba, vložena 22. maja 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji
Zadeva C-219/08: Tožba, vložena 22. maja 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji
UL C 183, 19.7.2008, p. 15–16
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
19.7.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 183/15 |
Tožba, vložena 22. maja 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji
(Zadeva C-219/08)
(2008/C 183/30)
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: E. Traversa in J.-P. Keppenne, zastopnika)
Tožena stranka: Kraljevina Belgija
Predlogi tožeče stranke:
— |
Ugotovi naj se, da Kraljevina Belgija s tem, da v primeru, ko podjetja Skupnosti v okviru opravljanja storitev napotijo delavce, državljane tretjih držav, zahteva
ni izpolnila obveznosti na podlagi člena 49 ES. |
— |
Kraljevini Belgiji naj se naloži plačilo stroškov. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Komisija v bistvu zatrjuje, da zahteve, ki jih določa tožena stranka v primeru, ko ponudniki storitev s sedežem v državi članici, ki ni Belgija, napotijo delavce, ki so državljani tretjih držav, omejujejo prost pretok storitev in hkrati povzročajo diskriminacijo teh ponudnikov storitev v primerjavi z njihovimi konkurenti s sedežem na ozemlju Belgije.
Komisija v okviru prvega očitka zatrjuje, da ureditev predhodne odobritve za opravljanje gospodarske dejavnosti pomeni nesorazmerno oviro za prost pretok storitev. Te ovire poleg tega ni mogoče utemeljiti niti s kakršnimkoli razlogom v splošnem interesu niti s sklicevanjem na Schengenski pravni red.
Tožeča stranka v okviru drugega očitka postavlja pod vprašaj nesorazmernost zahteve, v skladu s katero mora biti dovoljenje za bivanje, izdano v državi članici, kjer je sedež delodajalca, veljavno tri mesece po opravljeni storitvi.
Komisija v okviru tretjega očitka poudarja, da kljub pozitivnim zakonodajnim spremembam, ki jih je uvedla tožena stranka, pogoj, v skladu s katerim mora biti delavec pri istem delodajalcu, ponudniku storitev, zaposlen vsaj šest mesecev, pomeni neupravičeno omejitev svobode opravljanja storitev.