Tožba, vložena 14. maja 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Avstriji

(Zadeva C-198/08)

(2008/C 197/15)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: W. Mölls, zastopnik)

Tožena stranka: Republika Avstrija

Predloga tožeče stranke:

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tobačni izdelki so ena izmed treh skupin izdelkov, za katere velja ureditev o trošarinah, ki je usklajena na ravni Skupnosti. V Direktivi 95/59/ES so splošne določbe, ki veljajo za vse tobačne izdelke, in z njo se poleg tega ureja struktura trošarine za cigarete. V členu 9(1) naj bi bilo določeno načelo, da imajo proizvajalci in uvozniki pravico, svobodno določiti najvišje cene za tobačne izdelke. S to določbo se zagotavlja, da veljajo ista načela za davčno osnovo v vseh državah članicah, in preprečuje, da bi se oviralo uresničevanje ciljev Direktive z državnim določanjem cen, ki posega v konkurenco in notranji trg.

Z ureditvijo, ki je bila v Avstriji uvedena leta 2006 in v skladu s katero določijo državni organi minimalne cene za cigarete in drobno rezan tobak za zvijanje cigaret, naj bi se kršila navedena določba Direktive 95/59/ES. Z določitvijo minimalnih cen naj bi se odstranile razlike med cenami med različnimi proizvodi, ki bi lahko nastale zaradi različnih dejavnikov določanja cen, s čimer naj bi se neposredno dvignile cene prodaje na drobno iz nižjega cenovnega območja na minimalno raven. Takšen sistem vodi neizogibno do izkrivljanja trgovskih tokov med državami članicami, tudi če je minimalna cena, kot v Avstriji, določena na podlagi povprečnih tržnih cen.

K interesom, ki bi jih države članice lahko zasledovale s svojo trgovsko in davčno politiko, spada seveda tudi interes varovanja javnega zdravja. To naj bi vključevalo tudi cilj, da so cene tobačnih izdelkov na visoki ravni. Ker pa lahko države članice ta cilj v celoti upoštevajo s sredstvi obdavčenja, naj ne bi bilo mogoče, da se sklicujejo na takšne interese, da bi odstopile od obravnavane določbe Direktive, saj bi tako ovirale delovanje notranjega trga.

Po mnenju Komisije je s cenovnega vidika obdavčenje učinkovito in zadostno sredstvo. Primeri drugih držav članic kažejo tudi, da se lahko tobačni izdelki podražijo z davčnim pritiskom, saj je lahko raven davkov poljubno visoka, da se tako zviša končno ceno ne glede na to, kolikšna je marža zadevnih proizvajalcev in/ali koliko so pripravljeni, prodajati brez dobička ali celo z izgubo. S tem pristopom, v skladu s katerim je obdavčenje objektivni dejavnik stroškov, naj bi se izognili negativnim učinkom minimalnih cen na konkurenco in notranji trg ter nadaljnji pomanjkljivosti, povezani z minimalnimi cenami, ki je zagotovitev marž proizvajalcev tobačnih izdelkov. Ta učinek naj nikakor ne bi prispeval k varovanju zdravja, deloval naj bi celo v nasprotni smeri. Komisija je torej prepričana, da se lahko želeno varovanje javnega zdravja zagotavlja z aktivno in uspešno državno davčno politiko, ne da bi bilo treba določiti minimalne cene, ki niso združljive s členom 9 Direktive 95/59/ES.

(1)  UL L 291, str. 40.