1. a)

da lahko nacionalno pravo, kot je člen 39(1) Zakona o komunikacijskem trgu, določi, da je vsako telekomunikacijsko podjetje zavezano, da se z drugimi telekomunikacijskimi podjetji pogaja o medomrežnem povezovanju in, če je odgovor na to vprašanje pritrdilen,

1. b)

da lahko nacionalni regulativni organi menijo, da obveznost pogajanj ni izpolnjena, če je telekomunikacijsko podjetje, ki nima pomembne tržne moči, drugemu podjetju ponudilo medomrežno povezovanje pod pogoji, ki jih organi obravnavajo kot popolnoma enostranske in ki po njihovem mnenju lahko ovirajo razvoj konkurenčnega maloprodajnega trga, ker so drugo podjetje dejansko ovirala pri tem, da bi svojim strankam nudilo možnosti, da končnim uporabnikom, ki so priključeni na mrežo telekomunikacijskih podjetij, pošiljajo multimedijska obvestila, in če je tudi na to vprašanje odgovor pritrdilen,

1. c)

da lahko nacionalni regulativni organi s svojo odločitvijo od imenovanega telekomunikacijskega podjetja, ki torej nima pomembne tržne moči, zahtevajo, da se v dobri veri o medomrežnem povezovanju kratkih obvestil in multimedijskih storitev med sistemi podjetij pogaja tako, da so pri gospodarskih pogajanjih upoštevani cilji, ki se jih zasleduje z medomrežnim povezovanjem, in da pogajanja potekajo tako, da se za obratovalnost kratkih obvestil in multimedijskih storitev med podjetji vzpostavijo primerni pogoji, tako da ima uporabnik možnost uporabe komunikacijskih storitev telekomunikacijskih podjetij?