Zadeva C-340/08

The Queen na predlog

M in drugih

proti

Her Majesty’s Treasury

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo House of Lords)

„Skupna zunanja in varnostna politika − Omejevalni ukrepi za osebe in subjekte, povezane z Osamo bin Ladnom, mrežo Al Kaida in talibani − Zamrznitev sredstev in gospodarskih virov – Uredba (ES) št. 881/2002 − Člen 2(2) − Prepoved dodeljevanja sredstev osebam iz Priloge I k tej uredbi – Področje uporabe − Socialnovarstvene dajatve, dodeljene ženi osebe iz navedene priloge I“

Povzetek sodbe

1.        Pravo Unije – Razlaga – Besedila v več jezikih – Uredba št. 881/2002– Odstopanja med različnimi jezikovnimi različicami

(Uredba Sveta št. 881/2002, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 561/2003)

2.        Evropska unija – Skupna zunanja in varnostna politika – Posebni omejevalni ukrepi za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osamo bin Ladnom, mrežo Al Kaida in talibani – Uredba št. 881/2002

(Uredba Sveta št. 881/2002, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 561/2003, člen 2(2))

1.        Različne jezikovne različice besedila Evropske unije je treba razlagati enotno in je torej treba ob razhajanjih med njimi zadevno določbo razlagati glede na splošno sistematiko in namen ureditve, katere del je.

Pri razlagi Uredbe št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al‑Kaida in talibani, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 561/2003, je treba upoštevati tudi besedilo in cilj Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1390 (2002), za izvajanje katere je v skladu z uvodno izjavo 4 namenjena ta uredba. Poleg tega je treba besedilo sekundarnega prava Unije, kakršno je ta uredba, kolikor mogoče razlagati zlasti v skladu s splošnimi načeli prava Unije in posebej z načelom pravne varnosti. V skladu s tem načelom pa mora biti predpis, ki nalaga restriktivne ukrepe s pomembnimi posledicami za pravice in svoboščine oseb, navedenih na seznamu, jasen in natančen, tako da lahko zadevne osebe skupaj s tretjimi brez dvoma poznajo svoje pravice in obveznosti in v skladu s tem ravnajo.

(Glej točke 44, 45, 64, 65.)

2.        Člen 2(2) Uredbe št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 561/2003, je treba razlagati tako, da se ne uporablja za socialnovarstvene dajatve, ki jih država izplača ženi osebe, ki jo je imenoval odbor, ustanovljen v skladu z odstavkom 6 Resolucije 1267 (1999) Varnostnega sveta Združenih narodov, in je navedena v Prilogi I, samo zato, ker ta žena živi z navedeno osebo in del teh dajatev nameni ali bi ga lahko namenila za nakup blaga in storitev, ki jih bo porabila ali bo od njih imela koristi tudi oseba s seznama.

Pretvorba teh sredstev v sredstva, ki bi lahko služila za podpiranje terorističnih dejavnosti, je namreč malo verjetna, sploh ker so navedene dajatve določene v višini, ki pokriva le osnovne življenjske potrebe zadevnih oseb.

(Glej točki 61 in 74 ter izrek.)

SODBA SODIŠČA (četrti senat)

z dne 29. aprila 2010(*)

„Skupna zunanja in varnostna politika − Omejevalni ukrepi za osebe in subjekte, povezane z Osamo bin Ladnom, mrežo Al Kaida in talibani − Zamrznitev sredstev in gospodarskih virov – Uredba (ES) št. 881/2002 − Člen 2(2) − Prepoved dodeljevanja sredstev osebam iz Priloge I k tej uredbi – Področje uporabe − Socialnovarstvene dajatve, dodeljene ženi osebe iz navedene Priloge I“

V zadevi C‑340/08,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo House of Lords (Združeno kraljestvo) z odločbo z dne 30. aprila 2008, ki je prispela na Sodišče 23. julija 2008, v postopku

The Queen, na predlog

M in drugi,

proti

Her Majesty’s Treasury,

SODIŠČE (četrti senat),

v sestavi J.-C. Bonichot, predsednik senata, C. Toader, sodnica, C. W. A. Timmermans (poročevalec), K. Schiemann in P. Kūris, sodniki,

generalni pravobranilec: P. Mengozzi,

sodni tajnik: M.-A. Gaudissart, vodja oddelka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 11. novembra 2009,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za M in drugi, ki jih zastopajo B. Emerson, QC, S. Cox, barrister, ter H. Miller in K. Ashton, solicitors,

–        za vlado Združenega kraljestva I. Rao, zastopnica, skupaj z J. Swiftom, barrister,

–        za estonsko vlado L. Uibo, zastopnik,

–        za Komisijo Evropskih skupnosti S. Boelaert in P. Aalto, zastopnika,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 14. januarja 2010

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2(2) Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al‑Kaida in talibani, in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 467/2001 o prepovedi izvoza nekaterega blaga in storitev v Afganistan, o poostritvi prepovedi poletov in podaljšanju zamrznitve sredstev in drugih finančnih virov talibanov iz Afganistana (UL L 139, str. 9), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 561/2003 z dne 27. marca 2003 (UL L 82, str. 1, v nadaljevanju: Uredba št. 881/2002).

2        Ta predlog je bil vložen v sporu med M in drugimi ter Majesty’s Treasury (ministrstvo za finance, v nadaljevanju: Treasury) zaradi odločb, s katerimi je ta organ ugotovil, da je dodelitev socialnovarstvenih dajatev tožečim strankam v postopku v glavni stvari, poročenim z osebami, ki jih je imenoval odbor, ustanovljen v skladu z odstavkom 6 Resolucije 1267 (1999) Varnostnega sveta Združenih narodov, in so navedene v Prilogi I k Uredbi št. 881/2002 (v nadaljevanju: oseba oziroma osebe, navedene na seznamu, sankcijski odbor in Varnostni svet), prepovedana z omejevalnim ukrepom iz člena 2(2) te uredbe.

 Pravni okvir

 Resolucije Varnostnega sveta

3        Varnostni svet je 16. januarja 2002 sprejel Resolucijo 1390 (2002), ki določa ukrepe, ki jih morajo države sprejeti glede Osame bin Ladna, članov organizacije Al Kaida in talibanov ter drugih oseb, skupin, podjetij in subjektov, ki so povezani z njimi in so navedeni na seznamu, ki ga je v skladu z resolucijama 1267 (1999) in 1333 (2000) sestavil navedeni svet.

4        Odstavek 2 Resolucije št. 1390 (2002) določa:

„[Varnostni svet] [o]dloči, da morajo vse države sprejeti takšne ukrepe glede Osame bin Ladna, članov organizacije Al-Kaida in tudi talibanov ter drugih pridruženih oseb, skupin, podjetij in subjektov s seznama, sestavljenega na podlagi resolucij št. 1267 (1999) in št. 1333 (2000), ki ga mora redno posodabljati [sankcijski odbor]:

(a)      Nemudoma zamrzniti sredstva in drugo finančno premoženje ali gospodarske vire teh oseb, skupin, podjetij in subjektov, vključno s sredstvi, ki izhajajo iz premoženja, ki jim pripada, ali jih sami ali osebe, ki delujejo za njihov račun ali po njihovih navodilih, neposredno ali posredno nadzorujejo, in zagotoviti, da njihovi državljani ali druge osebe, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, neposredno ali posredno ne dajejo na voljo niti teh sredstev niti drugih sredstev, finančnega premoženja ali gospodarskih virov za dosego ciljev, ki jim sledijo.

[…]“

5        Varnostni svet je 20. decembra 2002 sprejel Resolucijo št. 1452 (2002), katere namen je olajšati izpolnjevanje obveznosti v boju proti terorizmu.

6        Odstavek 1 Resolucije št. 1452 (2002) določa:

„[Varnostni svet] [o]dloči, da se določbe iz […] odstavka 2(a) Resolucije št. 1390 (2002) ne uporabljajo za sredstva in drugo finančno premoženje ali gospodarske vire, ki jih je zadevna država ali več držav opredelilo kot:

(a)      potrebne za kritje osnovnih stroškov, vključno s tistimi, ki so namenjeni za živila, najemnine ali hipotekarna posojila, za zdravila in zdravljenje, davke, zavarovalne premije in komunalne storitve, […] pod pogojem, da zadevna država ali več držav [sankcijski odbor] predhodno obvesti o tem, da nameravajo po potrebi odobriti dostop do teh sredstev, premoženja ali virov in [sankcijski odbor] ni nasprotoval odločitvi v 48 urah od obvestila;

[…]“

 Ureditev Unije

7        Svet Evropske unije je za izvajanje Resolucije št. 1390 (2002) 27. maja 2002 sprejel Skupno stališče 2002/402/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Osami bin Ladnu, članom organizacije Al Kaida in talibanom ter drugim osebam, skupinam, podjetjem in entitetam v zvezi z njimi, ki razveljavlja skupna stališča 96/746/SZVP, 1999/727/SZVP, 2001/154/SZVP in 2001/771/SZVP (UL L 139, str. 4).

8        Uredba št. 881/2002 je bila, kot je razvidno zlasti iz njene uvodne izjave 4, sprejeta med drugim za izvajanje Resolucije št. 1390 (2002).

9        Člen 1 Uredbe št. 881/2002 določa:

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve:

„1.      ‚sredstva‘ pomenijo finančno premoženje in ekonomske koristi vsake vrste […];

2.      ‚gospodarski viri‘ pomenijo vse vrste sredstev, materialnih ali nematerialnih, premičninskih ali nepremičninskih, ki niso sredstva, vendar jih je mogoče uporabiti za pridobivanje sredstev, blaga ali storitev;

[…]“

10      Člen 2 Uredbe št. 881/2002 določa:

„1.      Zamrznejo se vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo, so v lasti ali z njimi razpolaga fizična ali pravna oseba, skupina ali entiteta, ki jo imenuje Sankcijski odbor in je navedena v Prilogi I.

2.      Prepovedano je, neposredno ali posredno, dajati na voljo ali v njihovo korist sredstva fizični ali pravni osebi, skupini ali entiteti, ki jo imenuje Sankcijski odbor in je navedena v Prilogi I.

3.      Prepovedano je, neposredno ali posredno, dajati na voljo ali v njihovo korist gospodarske vire fizični ali pravni osebi, skupini ali organizaciji, ki jo imenuje Sankcijski odbor in je navedena v Prilogi I, da bi tako tej osebi, skupini ali entiteti omogočili pridobitev sredstev, blaga ali storitev.“

11      Ker je bil za izvajanje Resolucije št. 1452 (2002) potreben ukrep Evropske skupnosti, je Svet 27. februarja 2003 sprejel Skupno stališče 2003/140/SZVP o izjemah od omejitvenih ukrepov Skupnega stališča 2002/402/SZVP (UL L 53, str. 62).

12      V uvodni izjavi 4 Uredbe št. 561/2003 je navedeno, da je treba ob upoštevanju Resolucije št. 1452 (2002) prilagoditi ukrepe, ki jih je naložila Skupnost.

13      Člen 2a Uredbe št. 881/2002, ki je določba, v to uredbo vstavljena z Uredbo št. 561/2003, določa:

„1.      Člen 2 se ne uporablja za sredstva ali gospodarske vire, če:

(a)      je kateri koli od pristojnih organov iz držav članic, kakor so našteti v Prilogi II, na zahtevo zainteresirane fizične ali pravne osebe odločil, da so ta sredstva ali gospodarski viri:

(i) potrebni za kritje osnovnih stroškov, vključno s plačilom hrane, najemnine ali hipoteke, zdravil ali zdravljenja, davkov, zavarovalnih premij in komunalnih prispevkov;

[…] in

(b)      je bila takšna odločitev posredovana Sankcijskemu odboru; in da

(c)      (i)   v primeru odločitve iz točke (a)(i), (ii) ali (iii), Sankcijski odbor ni nasprotoval odločitvi v 48 urah od obvestila; ali

[…]

2.      Katera koli oseba, ki želi uporabljati določbe iz odstavka 1, naslovi svojo zahtevo na ustrezni pristojni organ države članice, kakor so našteti v Prilogi II.

Ustrezni pristojni organ, naštet v Prilogi II, takoj pisno obvesti osebo, ki je vložila zahtevo, ter drugo osebo, organ ali entiteto, za katero se ve, da jo neposredno zadeva, ali je bila zahteva odobrena.

Ustrezni organ prav tako obvesti druge države članice, ali je bila zahteva za takšno izjemo odobrena.

[…]“

14      Člen 10 Uredbe št. 881/2002 določa:

„1.      Vsaka država članica določi sankcije, ki jih je treba uvesti, kadar so kršene določbe te uredbe. Take sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

[…]

3.      Vsaka država članica je odgovorna za vložitev tožbe proti vsaki fizični ali pravni osebi, skupini ali entiteti pod njeno pristojnostjo, če katera koli taka oseba, skupina ali entiteta krši katero koli prepoved, določeno v tej uredbi.“

15      Treasury je v Prilogi II k Uredbi št. 881/2002 naveden kot pristojni organ za Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska.

 Nacionalna ureditev

16      Odlok o Al Kaidi in talibanih (ukrepi Združenih narodov) iz leta 2002 (The Al-Qa’ida and Taliban (United Nations Measures) Order 2002, v nadaljevanju: Odlok iz leta 2002) je, kot je navedeno v njegovi preambuli, med drugim namenjen izvajanju resolucij št. 1390 (2002) in 1452 (2002) Varnostnega sveta.

17      Člen 7 Odloka iz leta 2002 z naslovom „Sredstva, dana na voljo Osami bin Ladnu in njegovim privržencem“ določa:

„Kdor da osebi, navedeni na seznamu, ali osebi, ki deluje v imenu osebe, navedene na seznamu, na voljo ali v njeno korist sredstva, ne da bi pridobil dovoljenje Treasury v smislu tega člena, v skladu s tem odlokom stori kaznivo dejanje.“

18      Člen 20 Odloka iz leta 2002 z naslovom „Kazni in postopki“ v odstavku 1 določa:

„Kdor stori kaznivo dejanje iz členov […] 7 […] se kaznuje:

(a)      po obtožbi in obsodbi, z zaporno kaznijo do sedem let in/ali denarno kaznijo ali

(b)      po obsodbi po skrajšanem postopku, z zaporno kaznijo do šest mesecev in/ali denarno kaznijo, ki ne presega zakonsko določenega zneska.“

19      Odlok iz leta 2002 je bil 16. novembra 2006 spremenjen z odlokom o Al Kaidi in talibanih (ukrepi Združenih narodov) iz leta 2006 (The Al‑Qa’ida and Taliban (United Nations Measures) Order 2006, v nadaljevanju: Odlok iz leta 2006).

20      Člen 7 Odloka iz leta 2006 z naslovom „Zamrznitev sredstev in gospodarskih virov določenih oseb“ določa:

„1.      Ne oseba, navedena na seznamu, ne nobena druga oseba ne sme razpolagati s sredstvi ali gospodarskimi viri, ki pripadajo, so v lasti ali z njimi razpolaga oseba iz odstavka 2, razen če je izdano dovoljenje v skladu s členom 11.

2.      Prepoved iz odstavka 1 velja:

(a)      za vse osebe, navedene na seznamu,

(b)      za vse osebe, ki pripadajo osebi, navedeni na seznamu, ali jih ta neposredno ali posredno nadzoruje in

(c)      za vse osebe, ki delujejo za račun ali po navodilih osebe, navedene na seznamu.

3.      Kdor krši prepoved iz odstavka 1, stori kaznivo dejanje.“

21      Člen 8 Odloka iz leta 2006 z naslovom „Dajanje sredstev in gospodarskih virov na voljo osebam, navedenim na seznamu“ določa:

„1.      Nihče ne sme dati sredstev ali gospodarskih virov, neposredno ali posredno, na voljo osebi iz člena 7(2), razen na podlagi dovoljenja, izdanega v skladu s členom 11.

2.      Kdor krši prepoved iz odstavka 1, stori kaznivo dejanje.

[…]“

22      Člen 11 Odloka iz leta 2006 z naslovom „Dovoljenja“ določa:

„1. Treasury lahko izda dovoljenje za izvzetje dejanj, ki so v njem navedena, iz prepovedi iz členov 7(1) in 8(1).

2.      Dovoljenje je lahko:

(a)      splošno ali dodeljeno skupini oseb ali posamezniku;

(b)      pogojno;

(c)      časovno omejeno ali neomejeno.

3.      Treasury lahko dovoljenje kadar koli spremeni ali prekliče.

[…]

6.      Kdor ravna na podlagi dovoljenja, ne da bi pri tem spoštoval v njem navedene pogoje, stori kaznivo dejanje.“

 Spori o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

23      Iz predložitvene odločbe je razvidno, da se spori o glavni stvari nanašajo na več socialnovarstvenih dajatev, kot so dopolnilni dodatek, invalidski dodatek, otroški dodatek, stanovanjski dodatek, olajšava občinskega davka, dodeljenih M in drugim, tožečim strankam v glavni stvari, ki so žene oseb, navedenih na seznamu, in z njimi in svojimi otroki prebivajo v Združenem kraljestvu.

24      Treasury je z odločbami, ki jih je sprejelo julija 2006 in veljajo za nedoločen čas, ugotovilo, da za navedena plačila velja prepoved iz člena 2(2) Uredbe št. 881/2002.

25      Ker bi zadevni zneski lahko bili uporabljeni za kritje osnovnih stroškov gospodinjstva – katerega član je oseba, navedena na seznamu – kot je nakup hrane za skupne obroke, je Treasury menilo, da so posredno dani na voljo tej osebi v smislu navedene določbe.

26      Treasury je zato sklenilo, da so ta izplačila mogoča le, če zanje velja izjema iz člena 2a Uredbe št. 881/2002, za katero je izdano dovoljenje v skladu s členom 7 Odloka iz leta 2002.

27      Treasury je izdalo dovoljenja, v katerih je določilo več pogojev, različnim javnim organom, s čimer je bilo tem omogočeno nadaljevati izplačevanja socialnih dajatev vsem ženam iz postopka v glavni stvari.

28      M in drugi so te odločbe izpodbijali in zatrjevali, da prepoved iz člena 2(2) Uredbe št. 881/2002 za navedena izplačila ne velja.

29      Potem ko so bile njihove vloge zavrnjene na prvi stopnji in v pritožbenem postopku, so M in drugi spore o glavni stvari predložili House of Lords.

30      Predložitveno sodišče poudarja, da so v zvezi z dovoljenjem, izdanim v skladu s členom 7 Odloka iz leta 2002, naložene te obveznosti:

–        zadevne dajatve se nakažejo na bančni račun, s katerega lahko zadevna žena v gotovini dvigne le po 10 GBP na člana gospodinjstva, druga plačila s tega računa pa se opravijo z uporabo debetne kartice;

–        zadevna žena mora Treasury predložiti mesečno poročilo, v katerem je pregled vseh izdatkov preteklega meseca, skupaj s potrdili o plačilu za kupljene dobrine in kopijami mesečnih bančnih izpiskov. Ta potrdila o plačilu lahko Treasury nadzira, da preveri, ali nakupi ne presegajo osnovnih stroškov, in

–        dovoljenje vsebuje opozorilo zadevni ženi, da dajanje gotovine, finančnih sredstev ali gospodarskih virov na voljo njenemu možu, ki je naveden na seznamu, pomeni kaznivo dejanje.

31      Navedeno sodišče meni, da člen 2(2) Uredbe št. 881/2002 ne zahteva tako vsiljivega mehanizma in v zvezi s tem navaja to:

–        ta mehanizem ni potreben za uresničitev cilja Resolucije št. 1390 (2002), ki je preprečitev porabe sredstev v teroristične namene. Težko je razumeti, kako bi izplačilo zneskov za tekoče izdatke gospodinjstva, kot je nakup živil, od katerega ima oseba, navedena na seznamu, korist v naravi, povzročilo nevarnost za zlorabo teh sredstev v teroristične namene, saj so zneski zadevnih socialnih dajatev skrbno preračunani, da ne bi presegli življenjskega minimuma upravičencev;

–        široka razlaga besedne zveze „v korist“, kakor je navedena v členu 2(2) Uredbe št. 881/2002, ni v skladu s členom 2(3) navedene uredbe, ki dajanje gospodarskih virov na voljo prepoveduje samo, če to osebam, navedenim na seznamu, omogoča „pridobitev sredstev, blaga ali storitev“;

–        Treasury izraz iz člena 2(2) Uredbe št. 881/2002 razlaga kot „nameniti ali porabiti v korist“. Ob upoštevanju cilja te uredbe pa je verjetneje, da je nameraval njen avtor temu izrazu dati pomen sredstev, danih na voljo ali uporabljenih v korist osebe, navedene na seznamu, ki bi jih ta lahko uporabila v teroristične namene, in

–        razlaga, ki jo predlaga Treasury, privede do nesorazmernega in napačnega rezultata. V skladu z njo bi moral vsakdo, ki nakaže denar ženi osebe, navedene na seznamu, kot je njen delodajalec ali banka, zaprositi za dovoljenje samo zato, ker ta žena živi z osebo, navedeno na seznamu, in bi lahko bil kateri koli del njenih izdatkov porabljen v korist te osebe. Poleg tega so pogoji, določeni v dovoljenju, taki, da žena ne more porabljati svojega denarja, ne glede na to, kolikšni so njeni dohodki, ne da bi Treasury poročala o vsaki postavki svojih izdatkov. To je nenormalen poseg v zasebno življenje osebe, ki ni na zadevnem seznamu.

32      V takih okoliščinah je House of Lords prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali člen 2(2) Uredbe […] št. 881/2002 velja za izplačevanje državnih socialnovarstvenih dajatev ženi osebe, navedene na seznamu, […], samo zato, ker ta žena živi z navedeno osebo in bo ali bi lahko del denarja uporabila za plačilo blaga in storitev, ki jih bo porabila za to osebo ali od katerih bo tudi ta imela koristi?“

 Vprašanje za predhodno odločanje

33      Treasury je v sporih o glavni stvari sklenil, da se člen 2(2) Uredbe št. 881/2002 uporablja za zadevne socialnovarstvene dajatve, ki se izplačujejo ženam oseb, navedenih na seznamu, pri čemer se je oprl na različico besedila te določbe v angleškem jeziku, ki je tudi jezik postopka te zadeve.

34      Preveriti je torej treba, ali je mogoče na vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti z dobesedno razlago člena 2(2) Uredbe št. 881/2002, zaradi česar je treba primerjati več jezikovnih različic te določbe.

35      V skladu z angleško jezikovno različico te določbe je „[p]repovedano […], neposredno ali posredno, dajati na voljo ali v […] korist sredstva“ „([n]o funds shall be made available, directly or indirectly, to, or for the benefit of“) osebi, navedeni na seznamu.

36      Tako Treasury kot druga sodišča, ki so o sporih o glavni stvari odločala v postopku na prvi stopnji in v pritožbenem postopku, ter vlada Združenega kraljestva sklepajo, da prepoved iz člena 2(2) Uredbe št. 881/2002 vključuje posredno dajanje sredstev na voljo osebi, navedeni na seznamu.

37      Iz tega naj bi izhajalo, da se ta določba uporablja tudi, ko so sredstva dana na voljo osebi, ki ni oseba, navedena na seznamu, vendar ima zadnjenavedena od tega posredno korist. Tako naj bi bilo v sporih o glavni stvari, ko se zadevne socialnovarstvene dajatve preračunajo in dodelijo tako, da ima od njih korist gospodinjstvo, skupaj z osebo, navedeno na seznamu, ki je član gospodinjstva.

38      V zvezi s tem področje uporabe člena 2(2) Uredbe št. 881/2002, kot ga razume Treasury, utemeljujejo tudi nekatere druge jezikovne različice, kot so madžarska, nizozemska, finska in švedska, vendar je treba ugotoviti, da je besedilo te določbe v drugih jezikovnih različicah, zlasti v španski, francoski, portugalski in romunski, drugačno.

39      Iz zadnjih jezikovnih različic je namreč razvidno, da je poleg neposrednega in posrednega dajanja sredstev na voljo prepovedano tudi „uporabiti sredstva v korist“ osebe, navedene na seznamu.

40      V teh jezikovnih različicah se korist, ki jo domnevno ima oseba, navedena na seznamu, ne veže na dajanje sredstev na voljo, temveč na njihovo uporabo. Poleg tega se v teh jezikovnih različicah besede „neposredno ali posredno“ nanašajo na dajanje na voljo, in ne na uporabo sredstev.

41      Proučitev ob upoštevanju le zadnjenavedenih jezikovnih različic ne dopušča zatrjevanja, da so zadevni organi z dajanjem na voljo socialnovarstvenih dajatev ženam oseb, navedenih na seznamu, ta sredstva „uporabili v korist“ osebe, navedene na seznamu. Žene oseb, navedenih na seznamu, ki so jim zadevna sredstva dana na voljo, in ne navedeni organi, so namreč tiste, ki jih nato uporabijo za nakup blaga ali storitev, ki jih v obliki pomoči v naravi dobavijo osebam, navedenim na seznamu, za kritje osnovnih stroškov gospodinjstva, katerega člani so.

42      Poleg tega druge jezikovne različice, kot sta nemška in italijanska, ne spadajo v nobeno od dveh zgoraj opisanih skupin jezikovnih različic, temveč uporabljajo svojo terminologijo.

43      Tako te različice poleg dajanja sredstev na voljo, neposredno ali posredno, osebi, navedeni na seznamu, prepovedujejo možnost, da bi ji ta sredstva „koristila“ („zugute kommen“) oziroma „nakazovanje“ sredstev „v korist“ („stanziar[e] a […] vantaggio“) te osebe.

44      V zvezi s tem je treba spomniti, da je treba na podlagi ustaljene sodne prakse različne jezikovne različice besedila Evropske unije razlagati enotno in je torej treba ob razhajanjih med njimi zadevno določbo razlagati glede na splošno sistematiko in namen ureditve, katere del je (glej zlasti sodbo z dne 29. aprila 2004 v zadevi Plato Plastik Robert Frank, C-341/01, Recueil, str. I‑4883, točka 64 in navedena sodna praksa).

45      Poleg tega je treba pri razlagi Uredbe št. 881/2002 upoštevati tudi besedilo in cilj Resolucije Varnostnega sveta št. 1390 (2002), za izvajanje katere je v skladu z uvodno izjavo 4 namenjena ta uredba (glej zlasti sodbo z dne 3. septembra 2008 v združenih zadevah Kadi in Al Barakaat International Foundation proti Svetu in Komisiji, C-402/05 P in C-415/05 P, ZOdl., str. I-6351, točka 297 in navedena sodna praksa).

46      V skladu s točko (a) odstavka 2 Resolucije št. 1390 (2002) morajo države „zagotoviti, da njihovi državljani ali druge osebe, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, neposredno ali posredno ne dajejo na voljo niti teh sredstev niti drugih sredstev [ki pripadajo osebam, skupinam, podjetjem in subjektom, povezanim z njimi, navedenim na seznamu, ki je bil sestavljen v skladu z resolucijama 1267 (1999) in 1333 (2000)], finančnega premoženja ali gospodarskih virov za dosego ciljev, ki jim sledijo.“

47      Čeprav se zdi, da izraz „za dosego ciljev, ki jim sledijo“ v francoski jezikovni različici navedenega odstavka 2(a) določa, da je dajanje finančnega premoženja ali gospodarskih virov na voljo prepovedano samo, če bi osebe, navedene na seznamu, te lahko uporabile za namene dejavnosti, povezane s terorizmom, je treba ugotoviti, da druge uradne jezikovne različice te določbe ne omogočajo enopomenske razlage na podlagi samega besedila.

48      V španski jezikovni različici namreč tega izraza ni, temveč je navedeno le, da je treba prepovedati dajanje premoženja na voljo „tem osebam“ („de esas personas“). Spet drugačna je angleška jezikovna različica, ki določa, da je prepovedano dajanje premoženja na voljo „v korist teh oseb“ („for such persons’ benefit“).

49      Ob upoštevanju ugotovljenih razhajanj med jezikovnimi različicami člena 2(2) Uredbe št. 881/2002 in odstavka 2(a) Resolucije št. 1390 (2002) je treba glede na to, kar je bilo navedeno v točkah 44 in 45 te sodbe, člen 2(2) Uredbe št. 881/2002 razlagati v skladu s splošno sistematiko in namenom ureditve, katere del je ta določba in ob upoštevanju cilja Resolucije št. 1390 (2002).

50      V zvezi s tem odstavek 4 Resolucije št. 1822 (2008), ki jo je Varnostni svet sprejel 30. junija 2008, glede obveznosti iz odstavka 2(a) Resolucije št. 1390 (2002) določa, da te „veljajo za vse gospodarske in finančne vire […], ki se uporabljajo za vzdrževanje mreže Al Kaida, Osame bin Ladna in talibanov, kot tudi oseb, skupin, podjetij in subjektov, povezanih z njimi.“

51      Poleg tega je sankcijski odbor v informativnem dokumentu z dne 11. septembra 2009 z naslovom „Razlaga pojmov v zvezi z zamrznitvijo premoženja“, ki je dostopen na spletni strani tega odbora, navedel, da je „cilj zamrznitve premoženja osebam, skupinam, podjetjem in subjektom, navedenim na seznamu [, ki ga je sestavil sankcijski odbor], onemogočiti podpiranje terorizma“.

52      Sodišče je v zvezi z Uredbo št. 881/2002 ugotovilo, da je njen cilj osebam, navedenim na seznamu, preprečiti razpolaganje z vsemi finančnimi in gospodarskimi viri, da bi se preprečilo financiranje terorističnih dejavnosti (sodba z dne 11. oktobra 2007 v zadevi Möllendorf in Möllendorf-Niehuus, C-117/06, ZOdl., str. I-8361, točka 63).

53      Sodišče je navedlo tudi, da je bistveni cilj in predmet navedene uredbe boj proti mednarodnemu terorizmu, zlasti z odtegnitvijo finančnih sredstev, tako da se zamrznejo sredstva in gospodarske vire posameznikov ali subjektov, za katere se domneva, da so vključeni v dejavnosti, povezane z mednarodnim terorizmom (zgoraj navedena sodba Kadi in Al Barakaat International Foundation proti Svetu in Komisiji, točka 169).

54      Iz tega izhaja, da je cilj ureditve z zamrznitvijo sredstev oseb, navedenih na seznamu, v katero spada prepoved dajanja sredstev na voljo iz člena 2(2) Uredbe št. 881/2002, preprečiti, da bi te osebe imele dostop do gospodarskih ali finančnih virov, ne glede na njihovo naravo, ki bi jih lahko uporabile za podpiranje teroristične dejavnosti.

55      Ta cilj se med drugim izraža v kvalifikaciji iz opredelitve pojma „gospodarski viri“ v členu 1, točka 2, Uredbe št. 881/2002 kot „vse vrste [premoženja], […], ki niso sredstva, vendar jih je mogoče uporabiti za pridobivanje sredstev, blaga ali storitev“ in v prepovedi iz člena 2(3) navedene uredbe glede dajanja na voljo gospodarskih virov osebam, navedenim na seznamu, „da bi [jim] tako […] omogočili pridobitev sredstev, blaga ali storitev“.

56      Ob upoštevanju Uredbe št. 881/2002 je treba navedeno kvalifikacijo razumeti tako, da se ukrep zamrznitve gospodarskih virov nanaša samo na premoženje, ki ga je mogoče uporabiti za pridobivanje sredstev, blaga ali storitev, ki bi lahko bili uporabljeni za podpiranje teroristične dejavnosti.

57      Res je, da ne opredelitev sredstev iz člena 1, točka 1, Uredbe št. 881/2002 ne ukrep prepovedi dajanja sredstev na voljo iz člena 2(2) navedene uredbe ne vsebujeta take kvalifikacije. Kljub temu je mogoče ta neobstoj razložiti z okoliščino, da se te določbe nanašajo posebej na sredstva, ki – če so dana na voljo osebi, navedeni na seznamu – sama po sebi pomenijo nevarnost, da bodo zlorabljena za podpiranje takih terorističnih dejavnosti.

58      V sporih o glavni stvari pa razlaga, ki jo je Treasury podal glede člena 2(2) Uredbe št. 881/2002, ne temelji na kakršni koli nevarnosti, da bi lahko bila zadevna sredstva zlorabljena za podpiranje terorističnih dejavnosti.

59      Ni bilo zatrjevano, da zadevne žene posredujejo ta sredstva osebam, navedenim na seznamu, namesto da bi jih namenile za osnovne stroške svojega gospodinjstva. Za tako zlorabo sredstev naj bi sicer veljala prepoved iz člena 2(2) navedene uredbe in naj bi v skladu z nacionalnim pravom pomenila kaznivo dejanje.

60      Ni sporno, da zadevne žene v sporih o glavni stvari zadevna sredstva dejansko uporabijo za zadovoljitev osnovnih potreb gospodinjstva, katerega član je oseba, navedena na seznamu.

61      Kot je torej poudarilo predložitveno sodišče, ne da bi to bilo izpodbijano pred Sodiščem, je pretvorba navedenih sredstev v sredstva, ki bi lahko služila za podpiranje terorističnih dejavnosti, malo verjetna, sploh ker so dajatve v glavni stvari določene v višini, ki pokriva le osnovne življenjske potrebe zadevnih oseb.

62      Zato v okoliščinah, kakršne so v postopku v glavni stvari, korist, ki jo lahko oseba, navedena na seznamu, posredno ima od socialnih dajatev, ki se izplačajo njegovi ženi, ne more ogroziti cilja Uredbe št. 881/2002, ki je – kot je bilo navedeno v točki 54 te sodbe – preprečiti, da bi te osebe imele dostop do gospodarskih ali finančnih virov vseh vrst, ki bi jih lahko uporabile za podpiranje teroristične dejavnosti.

63      Zato je treba ob upoštevanju ugotovljenih razhajanj med jezikovnimi različicami člena 2(2) Uredbe št. 881/2002 navedeno določbo glede na njen cilj razlagati tako, da se v okoliščinah, kakršne so v postopku v glavni stvari, ne uporablja za izplačila socialnovarstvenih dajatev.

64      Poleg tega je treba spomniti, da je treba besedila sekundarnega prava Unije kolikor mogoče razlagati zlasti v skladu s splošnimi načeli prava Unije in posebej z načelom pravne varnosti (glej zlasti sodbo z dne 1. aprila 2004 v zadevi Borgmann, C‑1/02, Recueil, str. I‑3219, točka 30 in navedena sodna praksa).

65      V skladu s tem načelom pa mora biti predpis, kakršen je Uredba št. 881/2002, ki nalaga restriktivne ukrepe s pomembnimi posledicami za pravice in svoboščine oseb, navedenih na seznamu (zgoraj navedena sodba Kadi in Al Barakaat International Foundation proti Svetu in Komisiji, točka 375), in na katerega se v primeru kršitev teh ukrepov, kot določa člen 10 navedene uredbe, v nacionalnem pravu vežejo sankcije, v obravnavanem primeru kazenske, jasen in natančen, tako da lahko zadevne osebe, skupaj s tretjimi, kot so organi socialne varnosti v postopku v glavni stvari, brez dvoma poznajo svoje pravice in obveznosti in v skladu s tem ravnajo.

66      V teh okoliščinah bi lahko razlaga, ki je v nasprotju s tistim, kar je bilo navedeno v točki 63 te sodbe, povzročila pravno negotovost, povezano zlasti s tristranskimi položaji, v katerih sredstva niso dana na voljo, neposredno ali posredno, osebi, navedeni na seznamu, temveč drugi osebi, s katero je oseba, navedena na seznamu, bolj ali manj tesno povezana, zadnjenavedena oseba pa ima od teh sredstev posredno korist.

67      Te pravne negotovosti se zdijo še toliko manj dopustne, ker se v takih položajih vsekakor postavlja vprašanje, ali je posebna korist, ki jo oseba, ki so ji bila sredstva dana na voljo, omogoči osebi, navedeni na seznamu, lahko spada med omejevalne ukrepe iz člena 2(2) in (3) Uredbe št. 881/2002.

68      V zvezi s tem je mogoče dodati, da v okoliščinah, kakršne so v postopku v glavni stvari, korist, ki jo ima oseba, navedena na seznamu, v obliki pomoči v naravi, od sredstev, danih na voljo njegovi ženi, ne more biti opredeljena kot gospodarski vir v smislu členov 1, točka 2, in 2(3) Uredbe št. 881/2002, saj take koristi oseba, navedena na seznamu, ne more uporabiti kot „sredstva, blago ali storitve“ v smislu teh določb.

69      Kot je bilo namreč navedeno v točki 61 te sodbe, v položajih, kot je ta v postopku v glavni stvari, ni razumno trditi, da bi lahko bila navedena korist spremenjena v gospodarski ali finančni vir, ki bi ga lahko oseba, navedena na seznamu, uporabila za podpiranje terorističnih dejavnosti.

70      Prav tako ni mogoče pritrditi razlagi, da postane izjema iz člena 2a Uredbe št. 881/2002 – v obravnavanem primeru glede osnovnih stroškov – nepotrebna, če plačilo socialnih dajatev iz postopka v glavni stvari ne spada v člen 2(2) in (3) navedene uredbe.

71      Kot je poudaril generalni pravobranilec v točki 102 sklepnih predlogov, je treba pravico do navedene izjeme pridobiti v vseh primerih, ko so sredstva neposredno ali posredno dana na voljo osebi, navedeni na seznamu, in ne tretji osebi, saj lahko oseba, navedena na seznamu, v takem položaju odloča o namembnosti teh sredstev, kar pomeni nevarnost, da bodo zlorabljena v teroristične namene.

72      Nazadnje, ni mogoče ugovarjati razlagi, da je, če izplačilo socialnih dajatev v postopku v glavni stvari ne spada v člen 2(2) in (3) Uredbe št. 881/2002, zadevna oseba, navedena na seznamu, prosta obveznosti, da skrbi za lastne osnovne stroške, kar bi ji omogočilo, da premoženje, ki ga pridobi drugje, uporabi v teroristične namene.

73      Kot je namreč poudaril generalni pravobranilec v točki 105 sklepnih predlogov, čeprav prevzem osnovnih stroškov osebe, navedene na seznamu, ki ga opravi tretja oseba, ne spada na področje uporabe člena 2 Uredbe št. 881/2002, zamrznitev in prepoved iz te določbe za tako osebo še vedno v celoti veljata, ne glede na mogočo izjemo iz člena 2a navedene uredbe.

74      Ob upoštevanju zgoraj navedenega je treba na predloženo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 2(2) Uredbe št. 881/2002 razlagati tako, da se ne uporablja za socialnovarstvene dajatve, ki jih država izplača ženi osebe, navedene na seznamu, samo zato, ker ta žena živi z navedeno osebo in del teh dajatev nameni ali bi ga lahko namenila za nakup blaga in storitev, ki jih bo porabila ali bo od njih imela koristi tudi oseba, navedena na seznamu.

 Stroški

75      Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, le-to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:

Člen 2(2) Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani, in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 467/2001 o prepovedi izvoza nekaterega blaga in storitev v Afganistan, o poostritvi prepovedi poletov in podaljšanju zamrznitve sredstev in drugih finančnih virov talibanov iz Afganistana, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 561/2003 z dne 27. marca 2003, je treba razlagati tako, da se ne uporablja za socialnovarstvene dajatve, ki jih država izplača ženi osebe, ki jo je imenoval odbor, ustanovljen v skladu z odstavkom 6 Resolucije 1267 (1999) Varnostnega sveta Združenih narodov, in so navedene v Prilogi I, kakor je bila spremenjena, samo zato, ker ta žena živi z navedeno osebo in del teh dajatev nameni ali bi ga lahko namenila za nakup blaga in storitev, ki jih bo porabila ali bo od njih imela koristi tudi oseba s seznama.

Podpisi

---

* Jezik postopka: angleščina.