—

za litovsko vlado D. Kriaučiūnas, zastopnik,

—

za Svet Evropske unije M. Moore in Z. Kupčová, zastopnika,

—

za Komisijo Evropskih skupnosti F. Erlbacher in B. Doherty, zastopnika,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago in veljavnost člena 11 Uredbe Sveta (ES) št. 320/2006 z dne 20. februarja 2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti in spremembi Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 58, str. 42).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru postopka na podlagi tožbe, ki jo je vložila Agrana Zucker GmbH (v nadaljevanju: Agrana Zucker) zoper odločbo Bundesminister für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft (zvezni minister za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in vode) z dne 16. aprila 2007 glede začasnega zneska za prestrukturiranje (v nadaljevanju: začasni znesek) za tržno leto 2006/2007.

3

Svet Evropske unije je v okviru reforme skupne ureditve trgov v sektorju sladkorja sprejel Uredbo (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (UL L 58, str. 1) ter Uredbo št. 320/2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja z istega dne. Komisija Evropskih skupnosti je v skladu s členom 44 Uredbe št. 318/2006 sprejela Uredbo (ES) št. 493/2006 z dne o prehodnih ukrepih v okviru reorganizacije skupne ureditve trgov v sektorju sladkorja in o spremembi uredb (ES) št. 1265/2001 in (ES) št. 314/2002 (UL L 89, str. 11).

4

V uvodni izjavi 22 Uredbe št. 318/2006 je navedeno:

„Vpeljati bi bilo treba nova tržna orodja, s katerimi bi upravljala Komisija. Prvič, če tržne cene padejo pod referenčno ceno belega sladkorja, bi bilo treba izvajalcem omogočiti, da pod pogoji, ki jih določi Komisija, koristijo shemo zasebnega skladiščenja. Drugič, da bi ohranili strukturno ravnovesje trgov s sladkorjem na cenovni ravni, ki je blizu referenčni ceni, bi morala imeti Komisija možnost umakniti sladkor s trga za toliko časa, kolikor je potrebno, da se na trgu ponovno vzpostavi ravnovesje.“

5

Člen 19 Uredbe št. 318/2006 določa:

„1.   Da bi ohranili strukturno ravnovesje trga na cenovni ravni, ki je blizu referenčni ceni, ter upoštevajoč obveznosti Skupnosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se lahko do začetka naslednjega tržnega leta umakne s trga enak odstotek kvotnega sladkorja […] za vse države članice.

[…]

2.   Odstotek umika iz odstavka 1 se določi najpozneje do 31. oktobra zadevnega tržnega leta na podlagi pričakovanih tržnih gibanj v navedenem tržnem letu.

3.   Vsako podjetje, ki mu je bila dodeljena kvota, v obdobju umika na svoje stroške skladišči količine sladkorja, ki ustrezajo odstotku iz odstavka 1 za njegovo proizvodnjo v okviru kvote za zadevno tržno leto.

Količine sladkorja, umaknjene tekom tržnega leta, se obravnavajo kot prve količine, proizvedene v okviru kvote za naslednje tržno leto. Ob upoštevanju pričakovanih gibanj na trgu s sladkorjem pa se lahko v skladu s postopkom iz člena 39(2) odloči, da se v tekočem in/ali naslednjem tržnem letu ves ali del umaknjenega sladkorja […] šteje za:

[…]“

6

V uvodnih izjavah 1, 2, 4 in 5 Uredbe št. 320/2006 je med drugim navedeno:

[…]

7

Člen 3 Uredbe št. 320/2006, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 2011/2006 z dne 19. decembra 2006 (UL L 384, str. 1), določa:

„1.   Vsako podjetje, ki proizvaja sladkor […] in mu je bila kvota dodeljena do 1. julija 2006 ali v primeru Bolgarije in Romunije, je upravičeno do pomoči za prestrukturiranje na tono opuščene kvote, pod pogojem, da v enem od tržnih let 2006/07, 2007/08, 2008/09 in 2009/10:

[…]“

8

Člen 11 Uredbe št. 320/2006 določa:

„1.   Začasni znesek […] plačujejo na tržno leto na tono kvote tista podjetja, ki jim je bila kvota dodeljena.

Kvote, ki jih je podjetje od danega tržnega leta opustilo v skladu s členom 3(1), niso zavezane plačilu začasnega zneska […] za to tržno leto in naslednja tržna leta.

2.   Začasni znesek […] za sladkor […] znaša:

[…]

3.   Države članice so odgovorne Skupnosti, da se začasni znesek […] pobira na njihovem ozemlju.

[…]

5.   Skupni znesek začasnih zneskov […], ki jih je treba plačati v skladu z odstavkom 3, država članica razporedi med podjetja na svojem ozemlju glede na dodeljeno kvoto v zadevnem tržnem letu.

[…]“

9

Med prehodnimi ukrepi, ki so določeni v Uredbi št. 493/2006, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1542/2006 z dne 13. oktobra 2006 (UL L 238, str. 24, v nadaljevanju: Uredba št. 493/2006), je „preventivni umik“.

10

V uvodni izjavi 6 Uredbe št. 493/2006 je v zvezi s tem navedeno:

„Za izboljšanje ravnovesja trga Skupnosti za sladkor, ne da bi se pri tem ustvarjale nove zaloge, ki bi trajale v tržnem letu 2006/2007, je treba predvideti prehodni ukrep za zmanjšanje upravičene proizvodnje v sklopu kvote za zadevno tržno leto. Treba je določiti prag, nad katerim se proizvodnja v okviru kvote za vsako podjetje šteje za umaknjeno v smislu člena 19 Uredbe […] št. 318/2006 ali na zahtevo podjetja za proizvodnjo, ki presega kvoto v smislu člena 12 zadevne uredbe. Zaradi upoštevanj prehoda med dvema režimoma je ta prag treba dobiti s kombinacijo enakovrednih delov metode iz člena 10 Uredbe (ES) št. 1260/2001 in metode iz člena 19 Uredbe […] št. 318/2006 in upoštevati posebna prizadevanja držav članic v okviru sklada za prestrukturiranje, ki je bil ustanovljen z Uredbo […] št. 320/2006 […].“

11

Člen 3 Uredbe št. 493/2006 tako določa prehodne določbe, ki se nanašajo na preventivni umik:

„1.   Za vsako podjetje se delež proizvodnje sladkorja […] v tržnem letu 2006/2007, ki je pridelan v okviru kvot iz Priloge IV in presega prag, določen v skladu z odstavkom 2 tega člena, šteje za umaknjen v smislu člena 19 Uredbe […] št. 318/2006 ali se na zahtevo zadevnega podjetja, ki je bila vložena do 31. januarja 2007, šteje delno ali v celoti za proizvod, ki presega kvote v smislu člena 12 navedene uredbe.

2.   Za vsako podjetje se prag iz odstavka 1 določi z množenjem dodeljene kvote podjetju iz odstavka 1 z vsoto naslednjih koeficientov:

Toda če vsota koeficientov presega 1,0000, je prag enak kvoti iz odstavka 1.“

12

Pristojni upravni organ je leta 2006 družbi Agrana Zucker dodelil kvoto 405.812,4 tone za proizvodnjo sladkorja v tržnih letih od 2006/2007 do 2014/2015. Na podlagi člena 3 Uredbe št. 493/2006 je isti organ za tržno leto 2006/2007 določil prag proizvodnje na 348.565,56 tone in tako za to družbo določil preventivni umik, ki znaša 57.246,84 tone.

13

Agramarkt Austria (organ za dajanje subvencij) je družbi Agrana Zucker z odločbo z dne 16. januarja 2007 predpisal plačilo prvega obroka začasnega zneska za tržno leto 2006/2007, ki je znašal 30.776.812,42 EUR.

14

Družba Agrana Zucker je zoper odločbo Agrarmarkt Austria vložila pritožbo pri Bundesminister für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft in trdila, da je bil začasni znesek izračunan na podlagi kvote, ki ji je bila dodeljena, in je torej v to podlago bilo vključenih umaknjenih 57.246,84 tone sladkorja, ki ga ne more prodati kot količino sladkorja, ki se je proizvedla v okviru kvote. Minister je pritožbo zavrnil z odločbo z dne 16. aprila 2007, ki je predmet postopka pred predložitvenim sodiščem.

15

Iz predložitvene odločbe je razvidno, da družba Agrana Zucker v postopku v glavni stvari trdi, da se s tem, da se pri izračunu začasnega zneska upošteva količina sladkorja, ki je bila umaknjena s trga, kršita načelo sorazmernosti in načelo prepovedi diskriminacije, kot je določeno v členu 34(2) ES.

16

V teh okoliščinah je Verwaltungsgerichtshof prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

17

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 11 Uredbe št. 320/2006 razlagati tako, da je del kvotnega sladkorja, ki je bil dodeljen podjetju in je bil predmet preventivnega umika v skladu s členom 3 Uredbe št. 493/2006, vključen v podlago za izračun začasnega zneska.

18

Opozoriti je treba, da člen 11(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 320/2006 določa, da začasni znesek plačujejo na tržno leto na tono kvote tista podjetja, ki jim je bila kvota dodeljena.

19

Iz te določbe izhaja, da je skupna tonaža kvote sladkorja, ki je bila za obravnavano tržno leto dodeljena podjetju, podlaga za izračun začasnega zneska, ki ga to podjetje dolguje.

20

Edina oprostitev od plačevanja začasnega zneska je tista iz člena 11(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 320/2006, in sicer glede kvot, ki jih je podjetje opustilo v skladu s členom 3(1) iste uredbe. Gre za kvote, ki jih v enem od tržnih let iz te določbe opusti podjetje, ki v celoti ali delno odstrani svoje proizvodne zmogljivosti ali teh ne uporablja in ki je zaradi tega upravičeno do pomoči za prestrukturiranje na tono opuščene kvote.

21

V zvezi s tem je treba ugotoviti, prvič, da je opustitev kvote, določene v členu 3(1) Uredbe št. 320/2006, v okviru reforme skupne ureditve trgov za sladkor instrument, ki se jasno razlikuje od umika s trga v smislu člena 19 Uredbe št. 318/2006 ter preventivnega umika v smislu člena 3 Uredbe št. 493/2006, katerih narava in namen sta drugačna.

22

Opustitev kvote s strani podjetja, ki je odstranilo ali ne uporablja svojih proizvodnih zmogljivosti, je namreč, kot je poudarila generalna pravobranilka v točkah od 40 do 43 sklepnih predlogov, dokončna. Ta opustitev je, kot je razvidno iz uvodnih izjav 1 in 5 Uredbe št. 320/2006, eno od sredstev za prestrukturiranje sektorja sladkorja, da bi se občutno zmanjšala nedobičkonosna proizvodna zmogljivost v Skupnosti, in je ekonomska spodbuda v obliki pomoči za prestrukturiranje, namenjena podjetjem z najnižjo produktivnostjo, da bi se odpovedala svoji kvotni proizvodnji.

23

Nasprotno je umik s trga, za katerega se odloči Komisija, začasen. Zadevne količine sladkorja se v skladu s členom 19(1) Uredbe št. 318/2006 do začetka naslednjega tržnega leta umaknejo s trga in jih je mogoče skladiščiti ali prodati zunaj kvot. Ta instrument je, kot je razvidno iz tega člena in uvodne izjave 22 iste uredbe, namenjen ohranitvi strukturnega ravnovesja trga na cenovni ravni, ki je blizu referenčni ceni, ob upoštevanju mednarodnih obveznosti Skupnosti.

24

Enako velja za preventivni umik iz člena 3 Uredbe št. 493/2006, ki je glede na uvodno izjavo 6 te uredbe prehodni ukrep, namenjen izboljšanju ravnovesja trga Skupnosti za sladkor, ne da bi se pri tem ustvarjale nove zaloge, ki bi trajale v tržnem letu 2006/2007.

25

Drugič, ker so opustitev kvote, umik s trga in preventivni umik del istega svežnja ukrepov za reformo skupne ureditve trgov za sladkor, je iz tega mogoče sklepati, da zakonodajalec Skupnosti v členu 11 Uredbe št. 320/2006 namenoma ni predvidel oprostitve od plačevanja začasnega zneska za količine sladkorja, ki so bile umaknjene, kot jo je določil za kvote, ki so se opustile.

26

Ob upoštevanju teh ugotovitev je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 11 Uredbe št. 320/2006 razlagati tako, da je del kvotnega sladkorja, ki je bil dodeljen podjetju in je bil predmet preventivnega umika v skladu s členom 3 Uredbe št. 493/2006, vključen v podlago za izračun začasnega zneska.

27

Drugo vprašanje se nanaša na veljavnost člena 11 Uredbe št. 320/2006. Čeprav je v vprašanju omenjeno načelo varstva zaupanja v pravo, je iz stališč, predstavljenih v predložitveni odločbi, razvidno, da so ta povezana samo z načeloma sorazmernosti in prepovedi diskriminacije. Torej je treba veljavnost navedenega člena 11 preučiti glede na ti načeli.

28

Iz predložitvene odločbe je razvidno, da tožeča stranka v postopku v glavni stvari v bistvu trdi, da določitev začasnega zneska, ki ga dolguje podjetje, glede na kvoto, ki mu je bila dodeljena, vključno z delom kvote, ki je bil umaknjen s trga, učinkuje tako, da ima tožeča stranka nesorazmerne stroške, saj je neto cena sladkorja, proizvedenega v okviru kvote, zato veliko nižja od referenčne. Ker se kvota, ki je v tržnem letu 2006/2007 umaknjena s trga, prenese v naslednje tržno leto, naj bi bila ta poleg tega spet vključena v izračun začasnega zneska za naslednje leto.

29

Način določitve začasnega zneska naj bi bil tako v nasprotju z namenom reforme trga za sladkor, ki je krepitev konkurenčnih lokacij. Poleg tega naj bi bil v nasprotju z načelom sorazmernosti in uvodno izjavo 4 Uredbe št. 320/2006, po kateri je treba ukrepe za prestrukturiranje financirati z zbiranjem začasnih zneskov od tistih proizvajalcev sladkorja, ki bodo na koncu imeli koristi od procesa prestrukturiranja.

30

Litovska vlada tudi meni, da del kvote, ki je umaknjen s trga in se upošteva v podlagi za izračun začasnega zneska, učinkuje tako, da nosijo zadevna podjetja nepravične, nesorazmerne finančne stroške in se jim zato zaradi neutemeljenega obdavčenja preprečuje, da bi imela korist od procesa prestrukturiranja. Meni, da je mogoče tudi v tej zadevi sprejeti razlogovanje iz sodbe z dne 8. maja 2008 v združenih zadevah Zuckerfabrik Jülich in drugi (C-5/06 in od C-23/06 do C-36/06, ZOdl., str. I-3231).

31

V zvezi s tem je treba opozoriti, da načelo sorazmernosti, ki je eno temeljnih načel prava Skupnosti, zahteva, naj ravnanja institucij Skupnosti ne prestopijo meje tistega, kar je primerno in potrebno za uresničitev legitimnih ciljev, ki jim sledi zadevna ureditev, pri tem pa je treba takrat, ko je mogoče izbirati med več primernimi ukrepi, uporabiti tistega, ki je najmanj omejujoč, povzročene neugodnosti pa ne smejo biti čezmerne glede na zastavljene cilje (sodba z dne 7. septembra 2006 v zadevi Španija proti Svetu, C-310/04, ZOdl., str. I-7285, točka 97 in navedena sodna praksa).

32

Glede sodnega nadzora okoliščin uveljavitve takega načela ob upoštevanju široke diskrecijske pravice, ki jo ima zakonodajalec Skupnosti glede skupne kmetijske politike, lahko le očitna neprimerenost na tem področju sprejetega ukrepa glede na cilj, ki mu sledi pristojna institucija, škoduje zakonitosti tega ukrepa (zgoraj navedena sodba Španija proti Svetu, točka 98 in navedena sodna praksa).

33

Tako ne gre za vprašanje, ali je bil ukrep, ki ga je sprejel zakonodajalec, edini ali najboljši možen, ampak, ali je bil očitno neprimeren (zgoraj navedena sodba Španija proti Svetu, točka 99 in navedena sodna praksa).

34

V obravnavani zadevi je iz uvodne izjave 1 Uredbe št. 320/2006 razvidno, da je Svet menil, da bi bilo treba – da bi sistem Skupnosti za proizvodnjo in trženje sladkorja uskladili z mednarodnimi zahtevami in zagotovili njegovo konkurenčnost v prihodnosti – uvesti temeljit proces prestrukturiranja, da bi se občutno zmanjšala nedobičkonosna proizvodna zmogljivost v Skupnosti. V ta namen je s to uredbo ustanovil ločeno in neodvisno začasno shemo za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti.

35

V okviru te začasne sheme je bila z Uredbo št. 320/2006, kot je navedeno v njeni uvodni izjavi 5, v obliki pomoči za prestrukturiranje uvedena ekonomska spodbuda, da bi se podjetja za proizvodnjo sladkorja z najnižjo produktivnostjo odpovedala kvotni proizvodnji. V ta namen je v členu 3 navedene uredbe določena pomoč za prestrukturiranje, ki je na voljo v obdobju štirih tržnih let, in sicer za tržna leta od 2006/2007 do 2009/2010, s ciljem, da se proizvodnja zmanjša na obseg, potreben za doseganje uravnoteženega stanja na trgu v Skupnosti.

36

Zaradi financiranja ukrepov za prestrukturiranje je Svet z Uredbo št. 320/2006 ustanovil začasni sklad za prestrukturiranje in zlasti odločil, kot je navedeno v uvodni izjavi 4 navedene uredbe, da naj bi se financiranje teh ukrepov zagotovilo z zbiranjem začasnih zneskov od tistih proizvajalcev sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa, ki bodo na koncu imeli koristi od procesa prestrukturiranja. Izkupiček od teh začasnih zneskov se šteje za „namenski prejemek“, kot je predviden v Uredbi Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, str. 1).

37

Tako je namen začasnega zneska iz člena 11 navedene uredbe samofinanciranje začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti, ki ga izvajajo proizvajalci, kar vključuje uravnoteženost proračuna glede nastalih odhodkov in prejetih dohodkov v obdobju zadevnih štirih tržnih let.

38

Komisija je v odgovor na pisno vprašanje Sodišča predložila preglednico ocenjenih prihodkov in odhodkov začasnega sklada za prestrukturiranje za obdobje od 2007 do 2013 ter bilanco tržnega leta 2006/2007. Iz tega je razvidno, prvič, da so se prihodki in odhodki v obdobju treh let izenačili, pri čemer je bilo treba s presežkom prihodkov, prejetih v tržnem letu 2006/2007, financirati odhodke, predvidene za naslednja tržna leta, ter, drugič, da so bili prihodki, ki so bili ugotovljeni na koncu tega prvega tržnega leta, bistveno višji od predvidenih odhodkov.

39

Ti podatki potrjujejo, da določitev začasnega zneska, ki ga dolguje proizvajalec sladkorja, glede na kvoto, ki mu je bila dodeljena, in ne glede na kvoto, ki jo je lahko dejansko tržil po tem, ko je del te kvote umaknjen s trga, ni očitno neprimerna za doseganje cilja Uredbe št. 320/2006, kot je opisan v točki 34 te sodbe.

40

Zadevni ukrep se razlikuje od obravnavanega v zadevi, v kateri je bila izrečena zgoraj navedena sodba Zuckerfabrik Jülich, v kateri je Sodišče razsodilo, da način izračuna dajatev, ki je bil obravnavan v točkah od 57 do 60 te sodbe, presega, kar je nujno za doseganje cilja Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor (UL L 178, str. 1), s katero se poskuša zagotoviti, da bi proizvajalci v celoti pravično in učinkovito pokrili stroške prodaje presežkov proizvodnje Skupnosti v skladu z načelom samofinanciranja.

41

Nasprotno, če se od podlage za izračun začasnega zneska odšteje del kvote, ki je umaknjen s trga za dano tržno leto, bi to vplivalo na načrtovano uravnoteženost proračuna in škodilo stabilnosti in predvidljivosti prihodkov. Takšen način bi zato oviral samofinanciranje, ki ga je zakonodajalec Skupnosti želel v zvezi z ukrepi za prestrukturiranje, in torej delovanje ter cilj začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti, ki je bila uvedena z Uredbo št. 320/2006.

42

Poleg tega je treba glede stroškov, ki jih imajo zaradi te sheme zavezana podjetja, poudariti začasnost navedene sheme, natančnost preventivnega umika in korist, ki jo lahko ta podjetja pričakujejo zaradi, prvič, opustitve kvot, ki jih je zakonodajalec Skupnosti nameraval spodbuditi, in, drugič, vzdrževanja cene sladkorja v okviru dovoljene kvote z umikom s trga in zlasti s preventivnim umikom. Zaradi te koristi se izravnajo neugodnosti, ki se zgodijo zaradi navedene sheme, vključno s tem, da je količina sladkorja, umaknjena s trga v tržnem letu, predmet plačila začasnega zneska, ki velja za dodeljeno kvoto v naslednjem tržnem letu, če je ta količina v to leto prenesena in se ne proda kot industrijski sladkor ali zunaj kvote na svetovnem trgu.

43

Iz vsega navedenega sledi, da določitev začasnega zneska glede na dodeljeno kvoto – če je treba, skupaj z delom kvote, ki je umaknjen s trga – ni očitno neprimerna za doseganje cilja, ki se mu sledi, zato ni mogoče šteti, da nasprotuje načelu sorazmernosti.

44

Iz predložitvene odločbe je razvidno, da tožeča stranka v postopku v glavni stvari trdi, da je vključitev količine sladkorja, ki je bila predmet preventivnega umika, v podlago za izračun začasnega zneska v nasprotju z načelom prepovedi diskriminacije, kot je določeno v členu 34(2) ES. V bistvu navaja, da se zaradi načina izračuna praga proizvodnje iz člena 3 Uredbe št. 493/2006 s tem, da se upošteva tako umaknjena količina sladkorja, diskriminatorno vpliva na podjetja držav članic, v katerih se je v tržnem letu 2006/2007 opustilo malo kvot, glede na podjetja držav članic, v katerih se je dokončno odpovedalo več kvotam za to leto. Prva podjetja naj bi bila glede na druga v manj ugodnem položaju, saj naj bi imela za količino sladkorja v okviru kvote, ki jim je ostala po preventivnem umiku, neto ceno, ki je nižja od cene, ki so jo imela druga.

45

Litovska vlada meni tudi, da se s takim izračunom povzroča neutemeljeno neenako obravnavanje med podjetji, ki se niso umaknila s trga, saj je strošek začasnega zneska različno porazdeljen med proizvajalce sladkorja, ki so v primerljivem položaju, vendar so ustanovljeni v različnih državah članicah, in sicer zaradi od njih neodvisnih dejavnikov.

46

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso člen 34(2), pododstavek 2, ES, ki določa prepoved vsakršne diskriminacije v okviru skupne kmetijske politike, zgolj poseben izraz splošnega načela enakosti, ki zahteva, naj se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in naj se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je takšno razlikovanje objektivno utemeljeno (sodba z dne 11. julija 2006 v zadevi Franz Egenberger, C-313/04, ZOdl., str. I-6331, točka 33 in navedena sodna praksa).

47

V obravnavani zadevi je preventivni ukrep, kot je razvidno iz uvodne izjave 6 Uredbe št. 493/2006, v okviru prehodnih ukrepov, ki jih uvaja navedena uredba – da bi se v sektorju sladkorja zagotovil prehod z ureditve, ki je veljala pred Uredbo št. 318/2006, na novo ureditev iz te uredbe – prehodni ukrep, namenjen zmanjšanju upravičene proizvodnje v okviru kvote za tržno leto 2006/2007 in to za izboljšanje ravnovesja trga Skupnosti za sladkor, ne da bi se pri tem ustvarjale nove zaloge, ki bi trajale v tem letu. Člen 3 navedene uredbe glede izvajanja preventivnega umika določa prag, nad katerim se šteje, da je kvotna proizvodnja vsakega podjetja umaknjena v smislu člena 19 Uredbe št. 318/2006.

48

V skladu s členom 3(2) Uredbe št. 493/2006 se ta prag določi z množenjem podjetju dodeljene kvote z vsoto dveh koeficientov, pri čemer je drugi odvisen od vsote kvot, ki so bile v zadevni državi članici opuščene za tržno leto 2006/2007 v skladu s členom 3 Uredbe št. 320/2006.

49

Iz tega sledi, da se velikost preventivnega umika, ki je bil naložen podjetjem za to tržno leto, spreminja zlasti glede na državo članico, v kateri so podjetja ustanovljena. Zato je del začasnega zneska, ki ga plačajo in ki ustreza delu njihove kvote, ki je bil predmet preventivnega umika, tudi bolj ali manj višji glede na to, ali so ustanovljena v tej ali drugi državi članici.

50

Zato določitev začasnega zneska, kot je določena v členu 11 Uredbe št. 320/2006, povzroča različno obravnavanje podjetij, ki so morda v primerljivem položaju, vendar so ustanovljena v različnih državah članicah.

51

Vendar se zdi, da je takšno obravnavanje podjetij objektivno utemeljeno. Ker namreč porazdelitev kvot med podjetja in njihovo upravljanje zagotavljajo države članice, vsaka od njih uredi tudi opustitev kvot, ki pa je v vsaki državi članici različna. Kot je razvidno iz uvodne izjave 6 Uredbe št. 493/2006 je namen uporabe koeficienta, ki se spreminja glede na zadevno državo članico in kakršnega določa člen 3(2) navedene uredbe, upoštevanje prizadevanj držav članic, da bi se kvote dokončno opustile in bi se s tem pripomoglo k enakemu zmanjšanju proizvodnje v vseh državah članicah, da bi se doseglo ravnovesje med proizvodnjami v vsej Skupnosti.

52

Iz tega sledi, da ni mogoče šteti, da je vključitev količine sladkorja, ki je bila predmet preventivnega umika, v podlago za izračun začasnega zneska v nasprotju z načelom prepovedi diskriminacije.

53

Glede na navedeno je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da preučitev tega vprašanja ni pokazala ničesar, kar bi vplivalo na veljavnost člena 11 Uredbe št. 320/2006.

54

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo: