1

Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva) določa zlasti režim Skupnosti za izdajo in preklic registracij za dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet.

2

V deveti uvodni izjavi Direktive je navedeno, da je treba s predpisi, ki urejajo registracijo za dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet, zagotoviti visoka merila varstva, ki morajo zlasti preprečiti registracijo za dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet, katerih tveganja zdravja, podtalnice in okolja niso bila predmet primernih raziskav. Ta uvodna izjava tudi navaja, da je varovanje zdravja ljudi in okolja pomembnejše kot izboljševanje proizvodnje rastlin.

3

V členu 2 Direktive so fitofarmacevtska sredstva opredeljena zlasti kot aktivne snovi, namenjene za uničevanje nezaželenih rastlin. V tem členu so aktivne snovi opredeljene kot snovi ali mikroorganizmi, ki imajo splošen ali poseben učinek na škodljive organizme ali na rastline, dele rastlin ali rastlinske proizvode.

4

S členom 4(1) Direktive je določeno, da države članice zagotovijo, da se fitofarmacevtsko sredstvo ne registrira, razen če so aktivne snovi v fitofarmacevtskem sredstvu uvrščene v Prilogo I k Direktivi.

5

Za aktivne snovi, ki niso uvrščene v Prilogo I k Direktivi, lahko pod določenimi pogoji velja sistem prehodnega odstopanja. V skladu s členom 8(2) Direktive je lahko država članica v dvanajstih letih od notifikacije direktive registrirala za dajanje v promet na nacionalnem trgu fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo aktivne snovi, ki niso uvrščene v Prilogo I, in so že bila v prometu dve leti po dnevu notifikacije Direktive, tj. 25. julija 1993. Komisija je morala začeti izvajati delovni program za postopen pregled teh aktivnih snovi. Nato se je lahko odločilo, ali se navedena snov uvrsti v Prilogo I k Direktivi. Države članice so morale zagotoviti, da se ustrezne registracije odobrijo, prekličejo ali spremenijo.

6

V skladu s temi določbami je Komisija začela izvajati delovni program za postopen pregled aktivnih snovi, v okviru katerega so morale zainteresirane strani, ki so želele pridobiti vključitev take snovi v Prilogo I, Komisiji in državam članicam v določenem roku predložiti vse potrebne podatke.

7

V Uredbi Komisije (EGS) št. 3600/92 z dne 11. decembra 1992 o podrobnih pravilih za izvedbo prve faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive (UL L 366, str. 10) je bil predviden postopek ocenjevanja za prvo serijo snovi za njihovo morebitno vključitev v Prilogo I k Direktivi.

8

Komisija je nato s svojo Uredbo (ES) št. 451/2000 z dne 28. februarja 2000 o podrobnih določbah za izvajanje druge in tretje faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive (UL L 55, str. 25) predvidela ocenjevanje druge in tretje serije aktivnih snovi za njihovo morebitno vključitev v Prilogo I k Direktivi.

9

Med aktivnimi snovmi v drugi seriji je malation – predmet tega postopka – protiparazitna snov, ki se predvsem v kmetijstvu uporablja za boj proti različnim insektom na številnih kmetijskih in vrtnih rastlinah ter za boj proti komarjem, muham in hišnim insektom.

10

Za začetek postopka, ki ga določa Uredba št. 451/2000, je moral proizvajalec, ki je želel pridobiti vključitev v Prilogo I k Direktivi, najpozneje do 31. avgusta 2000 na državo članico poročevalko iz priloge I k Uredbi, in sicer Republiko Finsko, za malation nasloviti prijavo o interesu, določeno v členu 4(1) te uredbe.

11

V skladu s členom 6(1) Uredbe št. 451/2000 mora vsak avtor prijave državi članici poročevalki predložiti povzetek dokumentacije in popolno dokumentacijo, kot sta opredeljena v členu 6(2) in (3) te uredbe.

12

Rok za predložitev te dokumentacije in ustreznih podatkov, ki bi lahko prispevali k ocenitvi aktivnih snovi, je bil določen na 30. april 2002, in sicer na podlagi kombinacije določb člena 5(4)(c) in (d) Uredbe št. 451/2000 in člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 703/2001 z dne 6. aprila 2001 o določitvi aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih, ki bodo ocenjene v drugi fazi delovnega programa iz člena 8(2) Direktive, in o reviziji seznama imenovanih držav članic poročevalk za te snovi (UL L 98, str. 6).

13

V skladu s členom 7(1) Uredbe št. 451/2000 je morala država članica poročevalka najpozneje šest mesecev po prejemu dokumentacije za aktivno snov Komisiji poročati o popolnosti predložene dokumentacije. Za aktivne snovi, ki so bile predmet dokumentacije, ki se je štela za popolno, je država članica poročevalka začela ocenjevati dokumentacijo.

14

V skladu s prvotnim besedilom člena 8(1) Uredbe št. 451/2000 je morala država članica poročevalka v najkrajšem mogočem času ali najpozneje v dvanajstih mesecih, potem ko je bilo ugotovljeno, da je dokumentacija popolna, Komisiji predložiti poročilo o presoji dokumentacije, ki je vsebovalo priporočilo, naj aktivno snov vključi v Prilogo I k Direktivi ali ne.

15

Določbe člena 8 Uredbe št. 451/2000 je spremenil člen 20 Uredbe Komisije (ES) št. 1490/2002 z dne 14. avgusta 2002 o nadaljnjih podobnih pravilih za izvajanje tretje faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive in o spremembi Uredbe (ES) št. 451/2000 (UL L 224, str. 23), in sicer tako, da je bila uvedena dodatna faza postopka.

16

Tako je morala država članica poročevalka – ob tem, ko je Komisiji priporočila, ali naj aktivno snov vključi v Prilogo I k Direktivi ali ne – Evropskemu organu za varnost živil (EFSA) čim prej, vendar najpozneje dvanajst mesecev po tem, ko je bilo ugotovljeno, da je dokumentacija popolna, poslati osnutek poročila o svoji presoji dokumentacije (člen 8(1) Uredbe št. 451/2000). Če na tej stopnji postopka predložitev novih študij načelno ni bila dopustna, je lahko država članica poročevalka od avtorjev prijave zahtevala, naj predložijo nadaljnje podatke, potrebne za pojasnitev dokumentacije (člen 8(2) Uredbe št. 451/2000).

17

EFSA je tako morala razposlati osnutek poročila o presoji države članice poročevalke drugim državam članicam in je lahko organizirala posvetovanje strokovnjakov (kolegialni pregled). Na tej stopnji postopka predložitev novih študij ni bila dopustna; država članica poročevalka pa je lahko sporazumno z EFSO od avtorjev prijave zahtevala, da v določenih obdobjih predložijo nadaljnje podatke, ki sta jih država članica poročevalka ali EFSA šteli za potrebne za pojasnitev dokumentacije (člen 8(5) Uredbe št. 451/2000).

18

EFSA je morala oceniti osnutek poročila o presoji države članice poročevalke in Komisiji eno leto po prejemu navedenega osnutka poročila sporočiti mnenje o tem, ali je mogoče pričakovati, da bo aktivna snov izpolnila zahteve glede varnosti iz Direktive. Če je bilo primerno, je EFSA lahko izrazila mnenje o možnostih, za katere se je trdilo, da so izpolnjevale zahteve glede varnosti (člen 8(7) Uredbe št. 451/2000).

19

Najpozneje šest mesecev po prejemu mnenja EFSE je morala Komisija glede na posamezen primer predlagati odločbo za zavrnitev vključitve aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi in za odvzem registracij s strani držav članic za dajanje v promet fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo to snov, ali nalog za vključitev navedene snovi v Prilogo I k Direktivi (člen 8(8) Uredbe št. 451/2000).

20

Končni akt je bilo treba sprejeti v skladu s postopkom, imenovanim „komitologija“, ki ga določa kombinacija določb Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 184, str. 23), člena 19 Direktive in člena 2(b) Uredbe št. 1490/2002, tj. na podlagi mnenja Stalnega odbora za živilsko verigo in zdravje živali.

21

Tožeča stranka Cheminova A/S je danska družba, ustanovljena leta 1938, katere glavna dejavnost je proizvajanje in trženje fitofarmacevtskih sredstev. Svoje proizvode trži na dva načina: strankam jih neposredno prodaja na trgu Skupnosti, pri čemer uporablja svoje nacionalne registracije, ali pa se odloči, da jih proda posredno prek hčerinskih družb, kot so Cheminova Agro Italia Srl, Cheminova Bulgaria EOOD in Agrodan, SA, tožečih strank v tej zadevi, ali prek strank. V drugem primeru lahko hčerinske družbe ali stranke uporabljajo tudi nacionalne registracije. Poleg tega tožeče stranke svoje proizvode prodajajo strankam na trgu nečlanic Skupnosti, predvsem v Severni Ameriki in Afriki. Cheminova A/S, Cheminova Agro Italia, Cheminova Bulgaria in Agrodan (v nadaljevanju skupaj: štiri tožeče stranke Cheminova) so del skupine, katere matična družba je Auriga Industries A/S, ki ne izvaja trgovinske dejavnosti.

22

Tožeča stranka Lodi SAS je francoska družba, specializirana za proizvajanje in prodajo insekticidov. V Franciji je imetnica registracij za trženje za več sredstev na osnovi malationa.

23

Cheminova A/S je 24. avgusta 2000 Komisiji sporočila svojo željo o vključitvi malationa v Prilogo I k Direktivi. Komisija je to sporočilo sprejela in vpisala ime Cheminova A/S na seznam „avtorjev prijave“. Cheminova A/S je Republiki Finski, državi članici poročevalki, predložila povzetek dokumentacije in polno dokumentacijo, pri čemer je zaprosila za oceno uporabe za štiri vrste kultur: jabolka, jagode, lucerno in okrasne rastline (rastline v rastlinjakih). Republika Finska je 28. oktobra 2002 obvestila Komisijo, da je dokumentacija, ki jo je predložila Cheminova A/S, popolna.

24

Republika Finska je izvedla oceno malationa in ne da bi od Cheminove A/S zahtevala predložitev nadaljnjih znanstvenih podatkov, je za medsebojni pregled 2. februarja 2004 EFSI predložila svoj osnutek poročila o presoji. Ta osnutek poročila o presoji – v katerem je bila priporočena vključitev malationa v Prilogo I k Direktivi in pri tem omejena njegova uporaba na okrasne rastline v rastlinjakih – je bil predmet medsebojnega pregleda, ki so ga izvedle države članice in EFSA. Ta pregled je trajal od 2. februarja 2004 do 13. januarja 2006, ne da bi EFSA ali Republika Finska od Cheminove A/S zahtevali predložitev nadaljnjih znanstvenih podatkov. V obdobju med 4. aprilom in 24. novembrom 2005 je Cheminova A/S na lastno pobudo Republiki Finski in EFSI predložila znanstvene dokumente v zvezi z malationom.

25

EFSA je 13. januarja 2006 Komisiji predstavila „svoje ugotovitve v zvezi z medsebojnim pregledom presoje o pesticidni nevarnosti aktivne snovi malationa“. Nato so države članice in Komisija v Stalnem odboru za živilsko verigo in zdravje živali začele obravnavati problematiko. Cheminova A/S je 17. marca in 31. julija 2006 Komisiji ponovno predložila znanstvene dokumente v zvezi z malationom. Komisija je 29. septembra 2006 izdala svoje poročilo o pregledu malationa, v katerem je predlagala, naj se malation ne vključi v Prilogo I k Direktivi.

26

Nazadnje je v skladu z mnenjem Stalnega odbora za živilsko verigo in zdravje živali Komisija 6. junija 2007 sprejela Odločbo 2007/389/ES o nevključitvi malationa v Prilogo I k Direktivi in o preklicu registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedeno snov (UL L 146, str. 19, v nadaljevanju: izpodbijana odločba), katere izrek se glasi:

„Člen 1

Malation se ne vključi kot aktivna snov v Prilogo I k direktivi […]

Člen 2

Države članice zagotovijo, da:

Člen 3

Morebitno podaljšanje roka, ki ga odobrijo države članice v skladu z določbami člena 4(6) Direktive […], je čim krajše in traja največ do 6. decembra 2008.

Člen 4

Ta odločba je naslovljena na države članice.“

27

Da malation kot aktivna snov ni vključen v Prilogo I k Direktivi, v izpodbijani odločbi utemeljuje dejstvo, da so se med ocenjevanjem te aktivne snovi pojavili številni pomisleki, in sicer dejstvo, da iz izomalationa ni mogoče izključiti genotoksičnosti, ter učinki nekaterih toksikološko pomembnih metabolitov, zato naj na podlagi razpoložljivih informacij ne bi bilo mogoče določiti, ali je malation izpolnil pogoje za vključitev v Prilogo I k Direktivi (uvodna izjava 5).

28

V izpodbijani odločbi je tako navedeno, da zaradi prisotnosti izomalationa v tehničnem materialu, ki je nečistoča, ki precej prispeva k toksičnosti malationa in katere genotoksičnosti ni mogoče izključiti, ni bilo mogoče ugotoviti, ali obstaja tveganje za izvajalce tretiranja, delavce in druge navzoče osebe. Navedeno je tudi, da se poleg tega na podlagi razpoložljivih informacij predvidena izpostavljenost potrošnikov zaradi akutnega ali kroničnega zaužitja rastlinskih proizvodov ni izkazala za sprejemljivo, ker ni dovolj informacij o učinkih nekaterih toksikološko pomembnih metabolitov (uvodna izjava 5).

29

Kljub predloženim argumentom Cheminove A/S (med 4. aprilom 2005 in 31. julijem 2006) v zvezi v izomalationom in metaboliti je Komisija menila, da pomisleki niso odpravljeni. Sklenila je, da ocene, izvedene na podlagi informacij, predloženih in preučenih na srečanjih strokovnjakov EFSE, niso dokazale, da bi lahko fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo malation, pod predlaganimi pogoji uporabe na splošno izpolnjevala zahteve Direktive (uvodna izjava 6).

30

Tožeče stranke so v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 30. avgusta 2007 vložile tožbo za razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe.

31

Z ločeno vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 5. septembra 2007, so tožeče stranke vložile ta predlog za izdajo začasne odredbe, v katerem Sodišču prve stopnje predlagajo, naj:

32

V svojih pisnih stališčih, vloženih v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 24. septembra 2007, Komisija predsedniku Sodišča prve stopnje predlaga, naj:

33

Sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, je 31. oktobra 2007 strankam postavil nekaj vprašanj, te pa so nanje odgovorile pisno v predpisanem roku.

34

Na podlagi povezanih določb členov 242 ES in 243 ES na eni strani ter člena 225(l) ES na drugi lahko Sodišče prve stopnje, če meni, da okoliščine to zahtevajo, odredi odložitev izvršitve pred njim izpodbijane odločbe ali predpiše potrebne začasne odredbe.

35

Člen 104(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje določa, da je v predlogu za izdajo začasne odredbe treba navesti predmet spora, okoliščine, iz katerih izhaja nujnost, ter dejanske in pravne razloge, ki na prvi pogled (fumus boni juris) izkazujejo utemeljenost predlagane začasne odredbe. Tako lahko sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, odredi odložitev izvršitve in začasne odredbe, če je ugotovljeno, da je njihova odreditev dejansko in pravno utemeljena na prvi pogled (fumus boni juris) in da je to nujno glede na to, da morajo biti odrejene in morajo učinkovati pred odločbo v glavni stvari, da bi preprečili veliko in nepopravljivo škodo za interese tožeče stranke. Pogoji so kumulativni, kar pomeni, da se morajo predlogi za izdajo začasnih odredb zavrniti, če eden od njih ni izpolnjen (sklep predsednika Sodišča z dne 14. oktobra 1996 v zadevi SCK in FNK proti Komisiji, C-268/96 P(R), Recueil, str. I-4971, točka 30). Če je potrebno, sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, pretehta tudi vpletene interese (glej sklep predsednika Sodišča z dne 23. februarja 2001 v zadevi Avstrija proti Svetu, C-445/00 R, Recueil, str. I-1461, točka 73 in navedena sodna praksa).

36

Poleg tega ima v okviru te celotne preučitve sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, široko diskrecijsko pravico in je – odvisno od posebnosti primera – svoboden pri določitvi načina, kako je treba preveriti te različne pogoje, in določitvi vrstnega reda te preučitve, saj mu nobeno pravilo zakonodaje Skupnosti ne predpisuje vnaprej določene analizne sheme za ocenitev nujnosti o začasnem odločanju (sklepa predsednika Sodišča z dne 19. julija 1995 v zadevi Komisija proti Atlantic Container Line in drugim, C-149/95 P(R), Recueil, str. I-2165, točka 23, in z dne 3. aprila 2007 v zadevi Vischim proti Komisiji, C-459/06 P(R), ZOdl., str. I-53, točka 25).

37

Ob upoštevanju delov spisa in predvsem odgovorov strank na postavljena vprašanja sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, meni, da ima vse potrebno za odločitev o tem predlogu za izdajo začasne odredbe, ne da bi bilo prej koristno zaslišati priče in dobiti njihova ustna pojasnila.

38

Komisija meni, da je predlog za izdajo začasne odredbe nedopusten, saj naj ne bi izpolnjeval formalnih pogojev iz člena 104(2) in (3) Poslovnika. Vsebinsko naj bi se namreč le skliceval na zelo obširno besedilo tožbe v glavni stvari in praktično preprečil, da bi bilo iz njega mogoče razumeti kritike, naravnane proti izpodbijani odločbi. Tako naj bi bili razlogi, navedeni v predlogu za izdajo začasne odredbe, za vzpostavitev fumus boni juris predstavljeni le v devetih točkah, medtem ko naj bi imela tožba v glavni stvari 88 točk za razglasitev ničnosti. Vendar sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, ne bi smel upoštevati razlogov, ki niso bili navedeni v samem predlogu za izdajo začasne odredbe.

39

Komisija dodaja, da izpodbijana odločba, ki je akt splošne uporabe, naslovljen le na države članice, v smislu člena 230, četrti odstavek, ES ne zadeva posamično nobene druge tožeče stranke kot Cheminovo A/S. Druge tožeče stranke naj bi bile preprosto le prodajalci ali uporabniki zadevnega sredstva. Kot izhaja iz treh seznamov, ki so dodani stališčem Komisije, naj bi poleg navedenih tožečih strank obstajale številne družbe, ki uporabljajo malation ali imajo dovoljenje za njegovo prodajo. Zato bi morala biti tožba in s tem tudi predlog za izdajo začasne odredbe, kar zadeva te tožeče stranke, razglašena za nedopustno.

40

Po mnenju tožečih strank je tožba v glavni stvari v skladu s členom 230, četrti odstavek, ES dopustna, saj je vložena zoper akt, ki ima obvezne pravne učinke in jih neposredno in posamično zadeva. Cheminova A/S naj bi bila kot avtorica prijave malationa nedvomno upravičena vložiti tožbo v glavni stvari. Vendar ker gre za ugotovitev dopustnosti ene in iste tožbe, ki jo je vložilo več tožečih strank, in ker je tožba dopustna, kar zadeva eno od njih, naj ne bi bilo treba preučiti procesne upravičenosti drugih tožečih strank (glej sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 19. julija 2007 v zadevi Du Pont de Nemours (Francija) in drugi proti Komisiji, T-31/07 R, ZOdl., str. II-2767, točka 113 in navedena sodna praksa).

41

Kar poleg Cheminovo A/S zadeva tudi druge tožeče stranke, naj bi bila vsaka od njih upravičena vložiti tožbo v glavni stvari, saj imajo vse nacionalne registracije za trženje fitofarmacevtskih sredstev na osnovi malationa, ki so jim jih odobrili pristojni organi držav članic. Ker nobena druga družba odslej ne bi mogla dobiti takih registracij za trženje, naj bi te tožeče stranke predstavljale zaprt krog družb. Kot neposredna posledica izpodbijane odločbe naj bi bile vse njihove registracije preklicane najpozneje 6. decembra 2007.

42

Na podlagi določb člena 104(1) Poslovnika je predlog za izdajo začasnih odredb dopusten le, če ga vloži stranka v zadevi, ki se obravnava pred Sodiščem prve stopnje. To pravilo pomeni, da lahko tožbo v glavni stvari, na katero se nanaša predlog za izdajo začasne odredbe, Sodišče prve stopnje dejansko obravnava.

43

V skladu z ustaljeno sodno prakso dopustnost tožbe v glavni stvari načelno ne more biti obravnavana v okviru postopka za izdajo začasne odredbe, saj bi se sicer vnaprej odločilo v zadevi v glavni stvari. Vendar se kljub temu lahko izkaže, da je, kadar se uveljavlja očitna nedopustnost tožbe v glavni stvari, na katero se nanaša predlog za izdajo začasne odredbe, nujno dokazati obstoj določenih elementov, na podlagi katerih bi bilo na prvi pogled mogoče ugotoviti, da je taka tožba dopustna (sklep predsednika Sodišča z dne 12. oktobra 2000 v zadevi Federación de Cofradías de Pescadores de Guipúzcoa in drugi proti Svetu, C-300/00 P(R), Recueil, str. I-8797, točka 34; sklepa predsednika Sodišča prve stopnje z dne 15. januarja 2001 v zadevi Stauner in drugi proti Parlamentu in Komisiji, T-236/00 R, Recueil, str. II-15, točka 42, in z dne 8. avgusta 2002 v zadevi VVG International in drugi proti Komisiji, T-155/02 R, Recueil, str. II-3239, točka 18).

44

Taka preučitev dopustnosti tožbe v glavni stvari je ob upoštevanju nujnosti postopka za izdajo začasne odredbe nujno kratka (sklep Federación de Cofradías de Pescadores de Guipúzcoa in drugi proti Svetu, naveden v točki 43 zgoraj, točka 35).

45

V okviru predloga za izdajo začasne odredbe je o dopustnosti tožbe v glavni stvari namreč mogoče presoditi le na prvi pogled, saj je cilj preučiti, ali tožeča stranka navaja zadostne elemente, ki a priori utemeljujejo, da dopustnost tožbe v glavni stvari ne more biti izključena. Sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, lahko ta predlog razglasi za nedopusten, le če je dopustnost tožbe v glavni stvari mogoče popolnoma izključiti. Odločanje o dopustnosti v fazi začasne odredbe, ko ta na prvi pogled ni popolnoma izključena, bi namreč pomenilo vnaprejšnje odločanje Sodišča prve stopnje v glavni stvari (sklepi predsednika Sodišča prve stopnje z dne 17. januarja 2001 v zadevi Petrolessence in SG2R proti Komisiji, T-342/00 R, Recueil, str. II-67, točka 17; z dne 19. decembra 2001 v združenih zadevah Government of Gibraltar proti Komisiji, T-195/01 R in T-207/01 R, Recueil, str. II-3915, točka 47, in z dne 7. julija 2004 v zadevi Região autónoma dos Açores proti Svetu, T-37/04 R, ZOdl., str. II-2153, točka 110).

46

V tem primeru Komisija nasprotuje temu, da bi bila tožba v glavni stvari dopustna. Zato je treba preveriti, ali obstajajo elementi, na podlagi katerih bi bilo na prvi pogled kljub temu mogoče ugotoviti dopustnost tožbe v glavni stvari v tej zadevi.

47

Glede tega je treba najprej ugotoviti, da Komisija ob tem, ko nasprotuje, da bi bile druge tožeče stranke kot Cheminova A/S upravičene do vložitve tožbe v glavni stvari, v zvezi s Cheminovo A/S izrecno priznava to upravičenost. Ker je Cheminova A/S kot avtorica prijave malationa, ki je dejansko sodelovala pri postopku ocenjevanja aktivne snovi, ki ga določa Direktiva, in je upravičena do procesnih jamstev, ki jih določajo upoštevni predpisi, na prvi pogled ni mogoče izključiti, da jo v smislu člena 230, četrti odstavek, ES izpodbijana odločba neposredno in posamično zadeva in da je tožba v glavni stvari, ki jo je vložila, dopustna (sklep Du Pont de Nemours (Francija) in drugi proti Komisiji, naveden v točki 40, točka 112).

48

V teh okoliščinah, kjer gre eno tožbo v glavni stvari, na prvi pogled ni treba preučiti procesne upravičenosti drugih tožečih strank (v tem smislu glej sodbo Sodišča z dne 24. marca 1993 v zadevi CIRFS in drugi proti Komisji, C-313/90, Recueil, str. I-1125, točka 31, in sodbo Sodišča prve stopnje z dne 8. julija 2003 v zadevi Verband der freien Rohrwerke in drugi proti Komisiji, T-374/00, Recueil, str. II-2275, točka 57; v tem smislu glej tudi sodbo Sodišča prve stopnje z dne 6. julija 1995 v združenih zadevah AITEC in drugi proti Komisiji, od T-447/93 do T-449/93, Recueil, str. II-1971, točka 82). To sodno prakso, ki temelji na ugotovitvah v zvezi z ekonomičnostjo postopka, utemeljuje dejstvo, da čeprav ena ali druga od teh tožečih strank ni procesno upravičena, bi moralo Sodišče prve stopnje kljub temu v glavnih točkah preučiti razloge za razglasitev ničnosti, predložene v celoti (v tem smislu glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 9. julija 2007 v zadevi Sun Chemical Group in drugi proti Komisiji, T-282/06, ZOdl., str. II-2149, točka 52).

49

Vsekakor je treba poudariti, da čeprav je v okviru postopka v glavni stvari treba upoštevati sodno prakso, navedeno v točki 48 zgoraj, se ta ne more uporabiti za vprašanje o presoji nujnosti v okviru postopka za izdajo začasne odredbe.

50

V skladu z ustaljeno sodno prakso je namreč o nujnosti treba odločiti glede na potrebo po začasnem odločanju, da stranka, ki predlaga začasno odredbo, ne bi utrpela velike in nepopravljive škode. Ta stranka mora predložiti dokaz, da ne more počakati na izid postopka v glavni stvari, ne da bi osebno utrpela škodo, ki bi imela zanjo velike in nepopravljive posledice (sklepa predsednika Sodišča z dne 15. junija 1987 v zadevi Belgija proti Komisiji, 142/87 R, Recueil, str. 2589, točka 23, in z dne 8. maja 1991 v zadevi Belgija proti Komisiji, C-356/90 R, Recueil, str. I-2423, točki 20 in 23).

51

Iz navedenega izhaja, da je le stranki, ki je upravičena do vložitve tožbe v glavni stvari, na katero se nanaša predlog za izdajo začasne odredbe, dovoljeno, da dokaže nujnost z navedbo, da bi osebno utrpela veliko in nepopravljivo škodo, če predlagana začasna odredba ne bi bila odobrena. Če take omejitve ne bi bilo, bi za pridobitev začasne odredbe za podjetja, ki jih zadeva akt Skupnosti, zadostovalo, da se povežejo in skupaj s predlogom za izdajo začasne odredbe vložijo skupno ničnostno tožbo, za katero bi veljalo, da so jo vložile tožeče stranke, med katerimi bi bila v smislu člena 230, četrti pododstavek, ES do tega upravičena le ena, medtem ko bi druge lahko le dokazale, da so žrtve velike in nepopravljive škode.

52

V teh okoliščinah je torej treba preučiti, ali so druge tožeče stranke kot Cheminova A/S na prvi pogled očitno neupravičene, da od Sodišča prve stopnje zahtevajo razglasitev ničnosti v glavni stvari izpodbijane odločbe.

53

Na podlagi člena 230, četrti odstavek, ES lahko fizične ali pravne osebe sprožijo postopke zoper odločbe, ki jih neposredno in posamično zadevajo, čeprav so v obliki uredbe ali odločbe naslovljene na drugo osebo.

54

Kar zadeva vprašanje, ali druge tožeče stranke tako kot Cheminovo A/S na prvi pogled posamično zadeva izpodbijana odločba, ki je naslovljena le na države članice (člen 4 izpodbijane odločbe), je treba najprej ugotoviti, da izpodbijana odločba na prvi pogled pomeni akt splošne veljave, ker velja le za objektivno določene situacije in ima pravne učinke na kategorije oseb, ki so določene na splošno in abstraktno. Členi od 1 do 3 izpodbijane odločbe namreč zadevajo aktivno snov malation in gospodarske družbe, ki imajo registracije za trženje, na katero se sklicujejo na splošno in abstraktno. Zato glede na te določbe in ob upoštevanju njihovih posebnih značilnosti te gospodarske družbe na prvi pogled izpodbijana odločba enako zadeva in so zato v popolnoma enakem položaju.

55

Vendar pa ni izključeno, da v določenih okoliščinah določbe tega akta splošne veljave lahko posamično zadevajo nekatere od njih (glej sodbe Sodišča z dne 16. maja 1991 v zadevi Extramet Industrie proti Svetu, C-358/89, Recueil, str. I-2501, točka 13; z dne 18. maja 1994 v zadevi Codorníu proti Svetu, C-309/89, Recueil, str. I-1853, točka 19, in z dne 25. julija 2002 v zadevi Unión de Pequeños Agricultores proti Svetu, C-50/00 P, Recueil, str. I-6677, točka 36).

56

V skladu z ustaljeno sodno prakso lahko fizična ali pravna oseba, na katero akt ni naslovljen, trdi, da je v smislu člena 230, četrti odstavek, ES posamično prizadeta le, če jo zadevni akt zadeva zaradi določenih lastnosti, ki so značilne le zanjo, ali zaradi dejanskega položaja, ki jo razlikuje od vseh drugih oseb in jo zato individualizira enako, kot če bi bila naslovnik akta (sodba Sodišča z dne 15. julija 1963 v zadevi Plaumann proti Komisiji, 25/62, Recueil, str. 197, 223; sodbi Codorníu proti Svetu, navedena v točki 55 zgoraj, točka 20, in Unión de Pequeños Agricultores proti Svetu, navedena v točki 55 zgoraj, točka 36, ter sodba z dne 1. aprila 2004 v zadevi Komisija proti Jégo-Quéré, C-263/02 P, Recueil, str. I-3425, točka 45).

57

Glede na to možnost o bolj ali manj natančni določitvi števila ali celo identitete pravnih subjektov, za katere se odredba uporablja, nikakor ne pomeni, da se mora za te subjekte šteti, da jih ta odredba posamično zadeva, dokler ni sporno, da se ta uporaba izvrši na podlagi objektivnega pravnega in dejanskega položaja, ki ga določa zadevni akt (sklep Sodišča z dne 24. maja 1993 v zadevi Arnaud in drugi proti Svetu, C-131/92, Recueil, str. I-2573, točka 13; glej tudi sklep Sodišča z dne 18. decembra 1997 v zadevi Sveriges Betodlares in Henrikson proti Komisiji, C-409/96 P, Recueil, str. I-7531, točka 37, in sodbo Sodišča prve stopnje z dne 22. februarja 2000 v zadevi ACAV in drugi proti Svetu, T-138/98, Recueil, str. II-341, točka 64).

58

V tem primeru se zdi, da so druge tožeče stranke kot Cheminova A/S – nikakor jih lastnosti, ki jih imajo le one, ne individualizirajo – prizadete prav tako kot vsi drugi prodajalci in uporabniki malationa, ki so v enakem položaju. Izpodbijana odločba ne vsebuje nobenega konkretnega dejavnika, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati, da je bila sprejeta ob upoštevanju posebnega položaja drugih tožečih strank kot Cheminove A/S. Tako se zdi, da bi te tožeče stranke le zaradi svojega objektivnega statusa gospodarskih družb, na katere se nanaša izpodbijana odločba, lahko trdile, da jih ta zadeva. Vendar tako zadevanje ne zadostuje, da bi bile posamično prizadete v smislu člena 230, četrti odstavek, ES. Nobena od trditev, ki so jih v nasprotnem smislu predložile tožeče stranke, ne omogoča, da bi bila ta presoja izpodbijana.

59

Kar zadeva okoliščino, da imajo druge tožeče stranke kot Cheminova A/S nacionalno registracijo za trženje malationa, zadostuje poudariti, da le obstoj takih pravic trženja, o katerem se lahko z zadevno izpodbijano odločbo izrazi dvom, ne more individualizirati imetnika navedene pravice, če ni sporno, da je ta pravica ob uporabi splošnega in abstraktnega pravila dodeljena objektivno določenim družbam (v tem smislu glej sklep Sodišča prve stopnje z dne 28. novembra 2005 v zadevi EEB in drugi proti Komisiji, T-94/04, ZOdl., str. II-4919, točke 53 do 55). Komisija pa je s predložitvijo treh seznamov, ki jih je dodala svojim stališčem, dokazala, da obstajajo poleg tožečih strank tudi številna druga podjetja, ki prav tako prodajajo in uporabljajo malation in imajo zato enake pravice trženja kot tožeče stranke. V odgovor na vprašanje, ki ga je postavil sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, tožeče stranke niso izpodbijale dejstva, da so na trgu podjetja, ki jih navaja Komisija.

60

V odgovor na vprašanje, ki ga je postavil sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, so tožeče stranke tudi predložile pisma, ki so drugim tožečim strankam kot Cheminovi A/S odobrila dostop do podatkov, ki jih ima Cheminova A/S, pisma, ki so bila namenjena temu, da bi te lažje pridobile nacionalne registracije za trženje malationa. S sklicevanjem na sodbo Sodišča prve stopnje z dne 11. septembra 2002 v zadevi Pfizer Animal Health proti Svetu (T-13/99, Recueil, str. II-3305, točka 98) tožeče stranke trdijo, da so ta pisma dodelila posebne pravice, ki so podobne tistim, ki jih je lahko uveljavljalo tožeče podjetje v zadevi, v kateri je bila izrečena sodba Codorníu proti Svetu, navedena v točki 55 zgoraj (točka 21).

61

Glede tega zadostuje poudariti, da ni bil ne cilj ne učinek zadevnih pisem v zvezi z dostopom dodeliti naslovnim podjetjem poseben pravni položaj, kot ga ima Cheminova A/S. Ker so se omejila na olajšano dodelitev nacionalnih registracij za trženje malationa, njihov pomen ne more preseči pomena samih registracij. Te pa drugih tožečih strank kot Cheminove A/S, kot je bilo presojeno v točki 59 zgoraj, ne morejo individualizirati. Kar zadeva sklicevanje na sodbo Pfizer Animal Health proti Svetu, navedeno v točki 60 zgoraj, ni upoštevno, ker je bila tožba v zadevi, v kateri je bila izrečena ta sodba, razglašena za dopustno le ob upoštevanju celote sestavnih delov posebnega postopkovnega položaja, ki je veljal le za tožečo stranko, in sicer ob upoštevanju zlasti njenega statusa odgovorne osebe za prvo dajanje zadevnega sredstva v promet (zgoraj navedena sodba Pfizer Animal Health proti Svetu, točke 97, 98 in 105). Za tak primer pa ne gre pri postopkovnem položaju drugih tožečih strank kot Cheminove A/S.

62

Tudi če bi izpodbijana odločba lahko imela različne učinke za vsakega zadevnega prodajalca ali uporabnika, ta okoliščina ne bi zadostovala, da bi bilo mogoče dokazati, da imajo druge tožeče stranke kot Cheminova A/S posebne značilnosti ali da so v dejanskem položaju, ki jih razlikuje od družb, ki jih v svojih seznamih navaja Komisija. Tožeče stranke v predlogu za izdajo začasne odredbe namreč niso natančno navedle, koliko bi negativne posledice izpodbijane odločbe posebej vplivale na njihove pravice trženja, in sicer tako, da bi se razlikovale od vseh drugih družb iz zadevne kategorije (v tem smislu glej sklep Sodišča prve stopnje z dne 11. septembra 2007 v zadevi Fels-Werke in drugi proti Komisiji, T-28/07, neobjavljen v ZOdl., točka 63).

63

Nazadnje je treba zavrniti tudi trditev, da druge tožeče stranke kot Cheminova A/S pripadajo zaprtemu krogu podjetij, ki so najpozneje 6. decembra 2007 obsojena na izgubo svojih registracij za trženje. Da je namreč obstoj takega kroga lahko dejavnik, ki bi zadevne posameznike glede na akt splošne veljave individualiziral, je morala biti v skladu z ustaljeno sodno prakso institucija, ki je sprejela izpodbijani akt, ob sprejetju tega akta dolžna upoštevati poseben položaj teh posameznikov (glej sklep Federación de Cofradías de Pescadores de Guipúzcoa in drugi proti Svetu in Komisiji, naveden v točki 43 zgoraj, točka 46 in navedena sodna praksa; sodbo Sodišča prve stopnje z dne 15. decembra 1994 v zadevi Unifruit Hellas proti Komisiji, T-489/93, Recueil, str. II-1201, točka 25; sklep Sodišča prve stopnje z dne 3. junija 1997 v zadevi Merck in drugi proti Komisiji, T-60/96, Recueil, str. II-849, točka 58, in sodbo Sodišča prve stopnje z dne 27. junija 2001 v zadevi Andres de Dios in drugi proti Svetu, T-166/99, Recueil, str. II-1857, točka 54). Vendar v tem primeru Komisija za sprejetje izpodbijane odločbe ni imela te obveznosti.

64

Iz navedenega izhaja, da se za druge tožeče stranke kot Cheminovo A/S na prvi pogled ne more šteti, da jih izpodbijana odločba posamično zadeva. Te tožeče stranke tako niso upravičene, da za dokaz nujnosti navajajo svoj posamezni položaj. Zato niso upravičene vložiti ta predlog za izdajo začasne odredbe.

65

V delu, v katerem Komisija trdi, da predlog za izdajo začasne odredbe ne izpolnjuje formalnih pogojev iz člena 104(2) in (3) Poslovnika, je treba opozoriti, da morajo biti na podlagi te določbe v predlogu v zvezi z začasnimi odredbami natančno navedeni predvsem dejanski in pravni razlogi, ki na prvi pogled utemeljujejo izdajo odredbe, ki jo predlaga, in da mora biti predložen v ločenem aktu ter pod pogoji, določenimi v členih 43 in 44 istega poslovnika.

66

V zvezi s tem mora v skladu z ustaljeno sodno prakso predlog za izdajo začasne odredbe sam omogočiti toženi stranki, da pripravi svoja stališča, in sodniku, pristojnemu za izdajo začasne odredbe, da brez drugih dokazil, če je to potrebno, odloči o predlogu, pri čemer morajo biti bistveni dejanski in pravni elementi, na katerih ta temelji, koherentno in razumljivo predstavljeni v samem besedilu vloge za izdajo začasne odredbe (sklepi predsednika Sodišča prve stopnje Stauner in drugi proti Parlamentu in Komisiji, naveden v točki 43 zgoraj, točka 34; z dne 7. maja 2002 v zadevi Aden in drugi proti Svetu in Komisiji, T-306/01 R, Recueil, str. II-2387, točka 52; z dne 25. junija 2003 v zadevi Schmitt proti AER, T-175/03 R, RecFP, str. I-A-175 in II-883, točka 18, in z dne 23. maja 2005 v zadevi Dimos Ano Liosion in drugi proti Komisiji, T-85/05 R, ZOdl., str. II-1721, točka 37).

67

V tem primeru je treba ugotoviti, da čeprav se za predlog za izdajo začasne odredbe dejansko lahko šteje, da je pomanjkljiv, kar zadeva razloge, navedene za utemeljitev obstoja fumus boni juris, ta predlog kljub temu vsebuje elemente, ki sodniku, pristojnemu za izdajo začasne odredbe, omogočajo, da te razloge preuči. Iz navedenega namreč izhaja, da tožeče stranke trdijo, da je izpodbijana odločba neutemeljena, ker naj v njej ne bi bili upoštevani ustrezni znanstveni podatki, ki jih je Cheminova A/S pravočasno predložila pristojnim organom. Poleg tega navajajo ugovor nezakonitosti Uredbe št. 1490/2002, ker je EFSI omogočila retroaktivno intervencijo med postopkom ocenjevanja malationa, ko se je ta postopek že začel.

68

V teh okoliščinah se ne more šteti, da predlog za izdajo začasne odredbe ne upošteva pogojev iz člena 104(2) Poslovnika. Iz tega sledi, da je ta predlog dopusten, kar zadeva Cheminovo A/S.

69

Po mnenju tožečih strank nujnost po ugoditvi tega predloga izhaja iz dejstva, da jim bo izpodbijana odločba povzročila veliko in nepopravljivo škodo. Ta škoda naj bi bila izguba njihovih registracij za prodajo sredstev na osnovi malationa najpozneje 6. decembra 2007, izguba strank in nepopravljiva izguba tržnih deležev, od česar bodo imela korist konkurenčna podjetja, ki naj bi bila zelo močna in že prisotna na trgu. Poleg tega naj bi izpodbijana odločba nepreklicno uničila sloves glavnih proizvodov štirih tožečih strank Cheminove. Nazadnje naj bi izpodbijana odločba ogrožala sloves drugih, na trgu že dlje časa prisotnih blagovnih znamk tožečih strank.

70

Kar zadeva njihovo dokazno breme, se tožeče stranke sklicujejo na sklep predsednika Sodišča z dne 21. oktobra 2003 v zadevi Industrias Químicas del Vallés proti Komisiji (C-365/03 P(R), Recueil, str. I-12389, točka 6), na podlagi katerega trdijo, da zadostuje dokazati, da bi „verjetno“ utrpele veliko in nepopravljivo škodo, ker je mogoče, da bi svojim strankam „težko ponudile“ nadomestne izdelke, in da, upoštevajoč razmere konkurence na trgu, „tvegajo“ nenadomestljivo izgubo zadevnih tržnih deležev. Dodajajo, da je bila ta določitev zahtevanega dokaznega standarda potrjena s sklepom Du Pont de Nemours (Francija) in drugi proti Komisiji, navedenim v točki 40 zgoraj.

71

Poleg tega naj tožečim strankam ne bi bilo treba dokazati, da bi verjetno postale nezmožne plačila, če odložitev izvršitve izpodbijane odločbe ne bi bila odrejena, temveč bi zadostovalo dokazati, da bi se v odsotnosti take odredbe znašle v položaju, ki bi lahko „nepopravljivo spremenil [njihove] tržne deleže“ (sklepa predsednika Sodišča prve stopnje z dne 11. aprila 2003 v zadevi Solvay Pharmaceuticals proti Svetu, T-392/02 R, Recueil, str. II-1825, točka 107, in z dne 5. avgusta 2003 v zadevi Industrias Químicas del Vallés proti Komisiji, T-158/03 R, Recueil, str. II-3041, točka 69) ali pa bi bil prizadet njihov „položaj na trgu“ ali njihov sloves (sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 20. julija 2000 v zadevi Esedra proti Komisiji, T-169/00 R, Recueil, str. II-2951, točka 45).

72

Kar zadeva ta primer, tožeče stranke navajajo, da Cheminova A/S proizvaja tri različne vrste fitofarmacevtskih sredstev: insekticide, herbicide in fungicide. Na trgu insekticidov naj bi tržile različne aktivne snovi, med njimi predvsem malation, klorpirifos in dimetoat.

73

Glavna trga v Evropi, na katerih Cheminova A/S posredno prek svojih hčerinskih družb Cheminova Agro Italia in Agrodan trži malation, naj bi bili Italija in Španija. Cheminova A/S naj bi sredstva na osnovi malationa prodajala tudi Cheminovi Bulgaria ter svojima hčerinskima družbama na Poljskem in v Združenem kraljestvu. Kar zadeva druge države Skupnosti, naj bi Cheminova A/S ta sredstva tržila neposredno strankam.

74

Kar zadeva neizogibno in nepopravljivo škodo, naj bi bila ta nedvomna zaradi dejstva, da bodo morale države članice na podlagi izpodbijane odločbe najpozneje 6. decembra 2007 preklicati registracije za dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet, ki jih imajo štiri tožeče stranke Cheminova. Preklic teh registracij naj bi, kar zadeva malation, povzročil nenadomestljivo izgubo vseh tržnih deležev tožečih strank in njihovih strank, pri čemer je njihov del trga Skupnosti za malation ocenjen na približno [zaupno] ( 1 ).

75

Kar zadeva nadomestljivost malationa, naj ne bi bila s tehničnega vidika nobena aktivna snov popolnoma enaka drugi. Ker popolne nadomestljivosti ni, bi morale stranke tožečih strank, preden bi izbrale nadomestilo za malation, upoštevati tehnične značilnosti nadomestnega sredstva. S pravnega vidika bi morale imeti tožeče stranke za uporabo in trženje nadomestne snovi nacionalno registracijo. Ker pridobitev take registracije zahteva čas, bi lahko konkurenčna podjetja medtem prevzela trg. Če bi tožeče stranke vpeljale novo aktivno snov, bi to zahtevalo približno deset let raziskav ter razvoja in bi bilo finančno zelo bremenilno. S tržnega vidika se od tožečih strank razumno ne bi moglo zahtevati, naj distribuirajo sredstva drugih proizvajalcev. S strukturnega vidika naj bi bil zadevni trg značilen po hudi konkurenci, zato se tožeče stranke srečujejo z močnimi konkurenti, ki lahko ponudijo ne le izdelke za neposredno nadomestitev, temveč tudi sredstva za vse potrebe v zvezi z bojem proti škodljivcem, plevelu in boleznim.

76

Kar zadeva sredstva, ki so konkurenčna malationu, tožeče stranke predložijo preglednico, ki vsebuje 22 mogočih nadomestnih snovi, med katerimi sta klorpirifos in abamektin, ki naj bi ju tržila močna podjetja, kot so Dow, Bayer, DuPont, Syngenta in BASF. Ta imajo na eni strani sredstva dobro uveljavljenih znamk, ki zadovoljujejo potrebe strank, katerim tožeče stranke ne bi več smele prodajati sredstev na osnovi malationa, in na drugi strani precejšnje finančne vire za potrebno oglaševanje, ki spremlja to prodajo. Tako bi lahko prevzele trg, ki bi ga izgubile štiri tožeče stranke Cheminova, in utrdile ta prevzem.

77

V teh okoliščinah se tožeče stranke sklicujejo na izjave strank Cheminove A/S, na podlagi katerih bi bila glavna sredstva, proti katerim bi se ob odsotnosti malationa stranke usmerile, klorpirifos, fosmet in dimetoat.

78

Kar zadeva morebitno vrnitev malationa na trg, se tožeče stranke sklicujejo na raziskavo, ki je bila izvedena pri nekaterih od njihovih glavnih strank. Devet odgovorov, ki so jih posredovale stranke s sedeži v šestih državah članicah Skupnosti, naj bi podkrepilo možnost nenadomestljive izgube tržnih deležev in strank.

79

Kar zadeva možnost, da bi štiri tožeče stranke Cheminova izravnale izgubo sredstev na osnovi malationa tako, da bi jih nadomestile z drugimi sredstvi svoje proizvodne linije, te navajajo, da bi bila taka nadomestitev mogoča le za klorpirifos-etil in dimeotat.

80

Vsekakor pa se za njihova sredstva na osnovi klorpirifosa in dimetoata ne bi moglo šteti, da so nadomestni izdelki za sredstva na osnovi malationa. Ne bi namreč imele potrebnih nacionalnih registracij v vsaki od držav članic, v katerih trenutno poslujejo. V teh okoliščinah naj bi preglednica pokazala, da ni prekrivanja s sredstvi na osnovi dimetoata in klorpirifosa v Španiji, njihovem glavnem trgu Skupnosti. Tako bi le [zaupno] % izgubljene porabe v Španiji teoretično lahko nadomestile prodajo nadomestnih izdelkov iz asortimenta tožečih strank. Ta številka naj bi se ujemala z [zaupno] % prometa tožeče stranke Agrodan, pridobljenega z malationom.

81

Tožeče stranke opozarjajo, da se je malation približno 40 let popolnoma varno uporabljal na trgu Skupnosti, in dodajajo, da izpodbijana odločba vpliva na njihov splošni sloves ter zaupanje v malation. Na trgu, ki je posebej občutljiv za vprašanja zdravja in okolja, bi utrpele resno škodo, kar naj bi imelo resne posledice, ki bi se izražale v težavah ne le v komercialnih odnosih s strankami, temveč tudi v odnosih z osebami, ki so vložile denar kot delničarji. Še posebej Cheminova A/S naj bi bila imetnica znamke Fyfanon®™, registrirane od leta 1969, ki naj bi predstavljala glavnino njene trgovinske dejavnosti z malationom že približno 40 let. Cheminova A/S naj bi bila imetnica drugih upoštevnih znamk malationa, katerih sloves in dobro ime bi bila z izpodbijano odločbo uničena.

82

Tožeče stranke tudi trdijo, da če bi bil malation dejansko vključen v Prilogo I k Direktivi, bi člen 13 Direktive Cheminovi A/S kot avtorici prijave omogočil, da svojim konkurentom in strankam zavrne dostop do drago pridobljenih informacij, da bi si pridobile to vključitev. Običajno naj bi bil dostop konkurentov in strank do navedenih informacij – ki so nujne za pridobitev nacionalne registracije za zadevno fitofarmacevtsko sredstvo – omogočen le v zameno za plačilo, ki bi bilo izračunano tako, da bi se prijavitelju povrnili stroški. Ker pa malation ni vključen v Prilogo I k Direktivi, naj bi Cheminova A/S utrpela škodo, in sicer zavrnitev uveljavljanja pravic do varovanja podatkov, ki bi izhajale iz take vključitve.

83

Kar zadeva veliko škodo, ki bi jo povzročila izpodbijana odločba, tožeče stranke navajajo, da prihodek tožeče stranke Cheminova A/S, vključno s prihodkom, ki so ga imele tožeče stranke Cheminova Agro Italia, Cheminova Bulgaria in Agrodan, predstavlja približno [zaupno] % skupnega prometa celotne skupine leta 2006. Po mnenju tožečih strank iz poročila Deloitte & Touche (dodan kot priloga k predlogu za izdajo začasne odredbe) izhaja, da je promet, ustvarjen z malationom, v koledarskem letu 2006 znašal skoraj [zaupno] milijonov EUR, kar predstavlja [zaupno] % skupnega prometa štirih tožečih strank Cheminova. [zaupno] % tega prometa naj bi bilo ustvarjenih na trgu Skupnosti. Skupni znesek prometa, ustvarjenega v državah, ki jih zadeva izpodbijana odločba, naj bi bil skoraj [zaupno] milijonov EUR leta 2006, kar predstavlja [zaupno] % celotnega prometa, pridobljenega z malationom.

84

Natančno navajajo, da bo prodaja, ustvarjena v Skupnosti, zaradi preklica nacionalnih registracij izgubljena. Kar zadeva prodajo, ustvarjeno v tretjih državah, naj bi poročilo Deloitte & Touche dokazovalo večkratno škodo. Nekatere tretje države naj bi upoštevale skupnostno ureditev, tako da bi bila zaradi zavrnitve vključitve aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi ta snov v teh državah prepovedana, kar naj bi potrdilo poročilo Phillips McDougall (dodano kot priloga k predlogu za izdajo začasne odredbe). Poleg tega naj bi morale v skladu s členom 5 Rotterdamske konvencije o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini (UL 2003, L 63, str. 29) države podpisnice prijaviti prepovedi v 90 dneh po njihovem sprejetju. Taki prijavi bi lahko sledila vključitev snovi v Prilogo III h konvenciji, posledično pa bi bila zadevna snov predmet predhodnega postopka soglasja, če bi prišlo do izvoza zunaj Skupnosti. Komisija naj bi pripravila tako prijavo.

85

Poleg tega bi odločbi o nevključitvi, kot je izpodbijana odločba, običajno sledila določitev novih mejnih vrednosti ostankov (v nadaljevanju: MVO) za zadevno snov v sredstvih rastlinskega izvora. Določitev teh MVO bi v praksi pomenila prepoved uvoza v Skupnost kultur ali sredstev, obdelanih z malationom zunaj Skupnosti. Vsekakor bi negotovost, ki bi bremenila MVO, zadostovala za povzročitev dvomov o pojmovanju strank zunaj Skupnosti, kar naj bi izražalo elektronsko sporočilo, ki ga je poslal Fundecitrus, organizacija pridelovalcev agrumov v Braziliji. Deloitte & Touche naj bi te elemente upošteval pri ocenitvi škode, ki bi nastala ob izgubi prodaje malationa zunaj Skupnosti.

86

Deloitte & Touche naj bi prav tako izračunal izgubljeni dobiček zaradi pričakovane rasti v „projektu oljna repica“: ker je Cheminova A/S načrtovala, da bi sektorju oljne repice najpozneje leta 2009 dodala malation, naj bi bilo predvideno, da bo „projekt oljna repica“ precej povišal promet in dobiček, pridobljen s sredstvi na osnovi malationa. Deloitte & Touche naj bi ta izgubljeni dobiček ocenil na več kot [zaupno] milijonov EUR do leta 2011.

87

Ob upoštevanju vseh dejanskih elementov, potrebnih za ocenitev velikosti škode, naj bi Deloitte & Touche znesek skupne škode, ki naj bi jo zaradi izpodbijane odločbe utrpele štiri tožeče stranke Cheminova, ocenil na skoraj [zaupno] milijonov EUR.

88

Kar zadeva tožečo stranko Lodi, tožeče stranke trdijo, da bi tudi ona utrpela veliko in nepopravljivo škodo, če predlagana začasna odredba ne bi bila odobrena.

89

Komisija meni, da je škoda, ki jo zatrjujejo tožeče stranke, le finančna. Taka škoda se v splošnem ne more šteti za nepopravljivo, saj je lahko predmet naknadnega finančnega nadomestila.

90

Kar zadeva zatrjevano veliko škodo, Komisija priznava, da bo izpodbijana odločba tožečim strankam povzročila izgubo njihovih prodaj, prihodkov in tržnih deležev. Vsekakor naj tržni delež ne bi bil cilj sam po sebi: podjetje ima od njega lahko koristi le, če mu ta prinese dobiček. Za ocenitev, ali je izguba tržnega deleža velika škoda ali ne, bi bilo treba ta delež izraziti s finančnimi pojmi, in sicer ob upoštevanju finančne velikosti celotnega podjetja. Vendar v tem primeru velik del prodaje malationa, ki jo ustvarijo štiri tožeče stranke Cheminova, naj izpodbijana odločba ne bi zadevala, saj naj bi bilo le [zaupno] % njihove prodaje malationa ustvarjenih na trgu Skupnosti.

91

Škoda, ki bi jo lahko upoštevali, naj bi znašala le [zaupno] % prometa skupine Cheminova za tri prihodnja leta. Taka škoda pa se ne more šteti za veliko. V zvezi s tem vprašanjem se Komisija sklicuje na sklep predsednika Sodišča z dne 23. maja 1990 v združenih zadevah Cosmos-Tank in drugi proti Komisiji (C-51/90 R in C-59/90 R, Recueil, str. I-2167).

92

Po mnenju Komisije tožeče stranke v izračunu škode napačno upoštevajo izgube prodaj in prihodkov po letu 2010. Te izgube naj bi bile namreč preveč časovno oddaljene, da bi bilo mogoče utemeljiti predlagano začasno odredbo. Poleg tega naj bi tožeče stranke mešale prodajo, ustvarjeno na trgu Skupnosti, s prodajo, ustvarjeno na trgih zunaj Skupnosti. Izpodbijana odločba pa naj bi imela učinke le na trgu Skupnosti, ne pa na trgih v tretjih državah.

93

Kar zadeva nepopravljivost navedene škode, Komisija opozarja, da bi morale tožeče stranke dokazati, da bi jim strukturne ali pravne ovire preprečevale, da bi zlasti z ustreznimi ukrepi oglaševanja ponovno prevzele precejšen del svojih tržnih deležev. Vendar naj v tem smislu ne bi predložile nobenega dokaza, temveč naj bi se omejevale na trditev, da konkurenti ohranjajo velike tržne deleže. Vsekakor naj ta okoliščina sama po sebi ne bi bila strukturna ovira možnosti tožečih strank, da bi ponovno prevzele svoje tržne deleže.

94

Kar zadeva aktivne snovi, ki bi lahko nadomestile malation, naj bi bil ta predlog za izdajo začasne odredbe tudi protisloven. Tako naj bi bile ugotovitve na podlagi poročil, ki so ju tožeče stranke predložile v podporo svoji trditvi, popolnoma nasprotne. Poleg tega naj pričanja navedenih strank, ki naj bi dokazala, da bi bila vrnitev malationa na trg skoraj nemogoča, nikakor ne bi pripeljala do pesimistične razlage, ki so jo v zvezi s tem podale tožeče stranke. Nasprotno, taka vrnitev se zdi popolnoma mogoča.

95

Sicer naj bi tožeče stranke priznale, da snovi, ki bi malation lahko nadomestile, le-tega ne morejo popolnoma nadomestiti. To naj bi dokazovalo, da bi, če bi bil malation ponovno vpeljan na trg, zahvaljujoč svojim posebnim značilnostim lahko ponovno prevzel svoj tržni delež. Komisija zato meni, da tožeče stranke niso dokazale nepremagljivih ovir, ki bi jim preprečile ponoven prevzem precejšnjega dela trga.

96

Komisija glede na navedeno sklepa, da nujnost v tem primeru ni dokazana.

97

V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba o nujnosti odločiti glede na potrebo po začasnem odločanju, da stranka, ki predlaga začasno odredbo, ne bi utrpela velike in nepopravljive škode. Neizogibnosti škode ni treba dokazati z absolutno gotovostjo; zadostuje, da jo je mogoče napovedati z zadovoljivo stopnjo verjetnosti, sploh kadar je nastanek škode odvisen od nepričakovanega pojava spleta dejavnikov (glej sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 7. junija 2007 v zadevi IMS proti Komisiji, T-346/06 R, ZOdl., str. II-1781, točki 121 in 123 ter navedena sodna praksa). Vsekakor pa ostaja stranka, ki se na to sklicuje, dolžna dokazati dejstva, zaradi katerih naj bi obstajala možnost velike in nepopravljive škode (sklep predsednika Sodišča z dne 14. decembra 1999 v zadevi HFB in drugi proti Komisiji, C-335/99 P(R), Recueil, str. I-8705, točka 67; sklepa predsednika Sodišča prve stopnje z dne 15. novembra 2001 v zadevi Duales System Deutschland proti Komisiji, T-151/01 R, Recueil, str. II-3295, točka 188, in z dne 25. junija 2002 v zadevi B proti Komisiji, T-34/02 R, Recueil, str. II-2803, točka 86).

98

V skladu z ustaljeno sodno prakso tudi velja, da se le finančna škoda, razen v izjemnih okoliščinah, ne more šteti za nepopravljivo in niti za težko popravljivo, saj je običajno lahko predmet naknadnega finančnega nadomestila (sklep predsednika Sodišča z dne 11. aprila 2001 v zadevi Komisija proti Cambridge Healthcare Supplies, C-471/00 P(R), Recueil, str. I-2865, točka 113; sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 15. junija 2001 v zadevi Bactria proti Komisiji, T-339/00 R, Recueil, str. II-1721, točka 94).

99

Predlagano začasno odredbo je mogoče utemeljiti le, če se izkaže, da bi se brez nje tožeča stranka znašla v položaju, ki bi pred intervencijo sodbe, s katero bi se končal postopek v glavni stvari, lahko ogrozil njen obstoj (sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 3. decembra 2002 v zadevi Neue Erba Lautex proti Komisiji, T-181/02 R, Recueil, str. II-5081, točka 84). Ob neizogibnosti izginotja s trga, ki bi dejansko pomenilo nepopravljivo in veliko škodo, se sprejetje zahtevanega začasnega ukrepa izkaže za utemeljeno.

100

Čeprav se je upoštevalo tudi dejstvo, da bi se brez predlagane začasne odredbe tržni deleži tožeče stranke nepopravljivo spremenili (sklepi predsednika Sodišča prve stopnje z dne 30. junija 1999 v zadevi Pfizer Animal Health proti Svetu, T-13/99 R, Recueil, str. II-1961, točka 138; Solvay Pharmaceuticals proti Svetu, naveden v točki 71 zgoraj, točka 107, in Du Pont de Nemours (Francija) in drugi proti Komisiji, naveden v točki 40 zgoraj, točka 175), je treba pojasniti, da tega primera ni mogoče enačiti s primerom tveganja izginotja s trga in da ne more utemeljiti sprejetja zahtevane začasne odredbe, razen če je nepopravljiva sprememba tržnih deležev prav tako resna. Tako ne zadostuje, da se še tako majhen tržni delež lahko nenadomestljivo izgubi, temveč je pomembno, da ima ta tržni delež dovolj veliko težo. Poleg tega mora tožeča stranka, ki se sklicuje na izgubo takega tržnega deleža, dokazati, da je predvsem z ustreznimi sredstvi oglaševanja ponovni prevzem precejšnjega dela tega deleža zaradi strukturnih in pravnih ovir nemogoč (v tem smislu glej sklep Komisija proti Cambridge Healthcare Supplies, naveden v točki 98 zgoraj, točki 110 in 111, in sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 26. februarja 2007 v zadevi Sumitomo Chemical Agro Europe proti Komisiji, T-416/06 R, povzetek v ZOdl., str. II-18*, točki 59 in 60).

101

Ob upoštevanju teh ugotovitev je treba preučiti elemente, ki so jih tožeče stranke navedle, da bi dokazale, da bo Cheminova A/S utrpela veliko in nepopravljivo škodo, če ne bo odrejena odložitev izvršitve izpodbijane odločbe. V teh okoliščinah je treba opozoriti, da mora biti utemeljitev v zvezi s tožečimi strankami Lodi, Cheminova Agro Italia, Cheminova Bulgaria in Agrodan iz te preučitve izločena (glej točko 64 zgoraj).

102

Najprej je treba preveriti, ali se lahko zatrjevana škoda šteje za veliko predvsem glede na velikost in promet podjetja ter glede na značilnosti skupine, ki ji pripada (glej sklepa Cosmos-Tank in drugi proti Komisiji, naveden v točki 91 zgoraj, točka 26, in Du Pont de Nemours (Francija) in drugi proti Komisiji, naveden v točki 40 zgoraj, točki 196 in 203 in navedena sodna praksa).

103

Glede tega tožeče stranke navajajo, da je bil povprečen promet skupine, ki ji pripada Cheminova, za leta 2004, 2005 in 2006 5,248 milijarde danskih kron (DKK), kar je več kot 700 milijonov EUR. Po mnenju tožečih strank velikost škode dokazuje predvsem dejstvo, da je pomet, ustvarjen z malationom v letu 2006, znašal skoraj [zaupno] milijonov EUR, „kar predstavlja [zaupno] % skupnega prometa tožečih strank Cheminova“. Pojasnjujejo, da „je bilo [zaupno] % tega prometa ustvarjenega na trgu Evropske unije“.

104

Iz tega izhaja, da bi glede na promet, ki ga navajajo tožeče stranke, letna škoda na trgu Skupnosti, ki bi jo povzročila izpodbijana odločba, znašala manj kot 1 % prometa njihove skupine.

105

Vendar dokazno vrednost elementov, na katerih temelji to število manj kot 1 %, jasno oslabi dejstvo, da je treba številke, ki so jih podale tožeče stranke, relativizirati, in sicer iz dveh razlogov.

106

Na eni strani so bili odstotki, navedeni v predlogu za izdajo začasne odredbe, izračunani glede na promet, ki so ga ustvarile štiri tožeče stranke Cheminova, čeprav bi morali biti izračunani glede na promet skupine, ki ji pripadajo, ki pa je večji. Kot je bilo odločeno zgoraj (točki 64 in 101), se na drugi strani za dokaz nujnosti lahko upoštevajo le elementi, ki zadevajo Cheminovo A/S. Vendar se podatki, navedeni v predlogu za izdajo začasne odredbe, nanašajo na štiri tožeče stranke Cheminova in na njihovi podlagi ni mogoče razbrati številk, upoštevnih za Cheminovo A/S, čeprav bi morale biti te številke v samem besedilu predloga za izdajo začasne odredbe (glej točko 66 zgoraj).

107

Iz navedenega izhaja, da podatki v številkah, ki so jih v zvezi s škodo, utrpljeno na trgu Skupnosti, navedle tožeče stranke, niso videti dovolj natančni, da bi bila dokazana nujnost za Cheminovo A/S.

108

Poleg tega bi ob približni ocenitvi letne škode na trgu Skupnosti, ki bi jo le Cheminovi A/S povzročila izpodbijana odločba, prišli do veliko manjšega reda velikosti od 1 % prometa skupine Cheminova.

109

Ker tožeče stranke navajajo zmanjšanje svoje prodaje v državah, ki niso članice Skupnosti, kot posledico izpodbijane odločbe zaradi dejstva, da naj bi nekatere tretje države upoštevale ureditev Skupnosti, je treba ugotoviti, da se tako ravnanje ne pripisuje trgoma Združenih držav in Kanade, na katerih glede na poročilo Deloitte & Touche tožeče stranke prodajo [zaupno] % svojih izdelkov na osnovi malationa. V skladu z vsebino tega poročila teh dveh trgov nevključitev malationa v Prilogo I k Direktivi verjetno sploh ne bo prizadela. Zato je na podlagi podatkov, ki so jih podale tožeče stranke, zatrjevani negativni vpliv izpodbijane odločbe na prodajo v tretjih državah že precej omejen.

110

Tožeče stranke, kar zadeva druge tretje države, v katerih naj bi tržile izdelke na osnovi malationa, niso dokazale, da bi predlagana začasna odredba, če bi bila odobrena, organom zadevnih držav preprečila, da bi prepovedali trženje malationa na svojem ozemlju. Tako niso dokazale, da bi odložitev izvršitve izpodbijane odločbe lahko preprečila uresničitev zatrjevane škode. Vsekakor taka prepoved trženja malationa ne bi bila neposredna posledica izpodbijane odločbe, temveč odločbe, ki bi jo ob izvrševanju svojih suverenih pristojnosti sprejeli organi vsake tretje države (v tem smislu glej sklep z dne 30. junija 1999 v zadevi Pfizer Animal Health proti Svetu, naveden v točki 100 zgoraj, točka 160).

111

Tudi s sklicevanjem na člen 5 Rotterdamske konvencije (glej točko 84 zgoraj) tožeče stranke pravno zadostno ne morejo dokazati, da lahko obveznost obvestitve in prijave, ki jo ima Skupnost na podlagi te določbe, Cheminovi A/S povzroči škodo, ki jo je mogoče predvideti in izmeriti v določeni tretji državi med postopkom v glavni stvari. Čeprav so tožeče stranke opozorile, da je bil na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1376/2007 z dne 23. novembra 2007 o spremembi priloge I k Uredbi (ES) št. 304/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (UL L 307, str. 14) malation vključen v del 1 priloge I k Uredbi št. 304/2003, ki izvaja Rotterdamsko konvencijo, zadošča ugotovitev, da je v skladu s členom 7(1) Uredbe št. 304/2003 edina posledica te vključitve uvedba obveznosti obvestitve morebitnih držav uvoznic. Države članice tako niso dokazale, da bi mehanizem Rotterdamske konvencije neposredno in neizogibno povzročil izgube pri prodaji izdelkov na osnovi malationa na trgu določenih tretjih držav. Nasprotno, v odgovoru na vprašanje, ki ga je postavil sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, so priznale, da morajo le tretje države odločiti, ali bodo zadevni izdelki uvoženi ali ne.

112

Tožeče stranke tudi trdijo, da odločbi o nevključitvi, kot je izpodbijana odločba, običajno sledi določitev novih MVO za zadevno snov v sredstvih rastlinskega izvora, kar naj bi v praksi pomenilo prepoved uvoza v Skupnost kultur ali sredstev, obdelanih z malationom zunaj Skupnosti, in povzročilo dvome pri strankah iz tretjih držav. V odgovor na vprašanje, ki ga je postavil sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, so natančno navedle, da povezava med izpodbijano odločbo in določitvijo MVO vpliva na prodajo izdelkov na osnovi malationa v tretjih državah.

113

Glede tega v zvezi z zatrjevanimi negativnimi učinki novih MVO na trgovino s tretjimi državami ni sporno, da tožeče stranke prodajo [zaupno] % svojih izdelkov na osnovi malationa na trgih Združenih držav in Kanade. Vendar v skladu s poročilom Deloitte & Touche teh dveh trgov problematika v zvezi z MVO verjetno sploh ne bo prizadela. Kar zadeva druge trge, zadostuje opozoriti, da bodo morale le zadevne tretje države odločiti, ali bodo uvažale izdelke na osnovi malationa (glej točki 110 in 111 zgoraj).

114

Če bi lahko izpodbijana odločba na trgu Skupnosti dejansko povzročila določitev novih MVO za malation, škoda, domnevno utrpljena zaradi teh MVO, ne bi bila neposredna posledica izpodbijane odločbe. Kot so tožeče stranke priznale, postopek Skupnosti za določitev MVO namreč ni odvisen od nevključitve malationa v Prilogo I k Direktivi. Sicer tožeče stranke pravno zadostno niso dokazale, da bi nevključitev malationa v Prilogo I k Direktivi zaradi novih, strožjih MVO pomenila neizogibno prepoved uvoza sredstev, obdelanih z malationom, v Skupnost. Predvsem niso podale razlogov, ki bi zakonodajalcu Skupnosti preprečili, da bi zaradi poenostavitve mednarodne blagovne menjave določil „odstopanja pri uvozu“, ki bi omogočila uvoz živil in sredstev rastlinskega izvora, ki bi jih zadevale nekdanje MVO za malation.

115

Iz navedenega izhaja, da so trditve tožečih strank v zvezi s problematiko MVO neupoštevne za dokaz velikosti škode, ki naj bi jo Cheminovi A/S povzročila izpodbijana odločba.

116

Ker se tožeče stranke sklicujejo na „projekt oljna repica“, v okviru katerega naj bi Cheminova A/S načrtovala dobave malationa sektorju oljne repice, zaradi česar predvideva precejšnje povečanje prometa in dobička, pridobljenega z izdelki na osnovi malationa, zadostuje opozoriti, da izpad dohodka, naveden v teh okoliščinah, temelji le na upanju, saj v predlogu za izdajo začasne odredbe ni navedena nobena dobavna pogodba ali predpogodba, ki naj bi jo v zvezi z izvajanjem tega projekta podpisala Cheminova A/S in katere izvedbo naj bi ogrozila izpodbijana odločba. „Projekt oljna repica“ še ni toliko uresničen, da bi ga lahko šteli za dosežek Cheminove A/S.

117

Škoda, navedena v zvezi s „projektom oljna repica“, se mora tako šteti za hipotetično. Škoda, ki je le hipotetična, ker je odvisna od nepričakovanega pojava prihodnjih in negotovih dogodkov, pa ne more utemeljiti izdaje začasnih odredb (sklepa predsednika Sodišča prve stopnje Government of Gibraltar proti Komisiji, naveden v točki 45 zgoraj, točka 101, in z dne 3. februarja 2004 v zadevi Enviro Tech Europe in Enviro Tech International proti Komisiji, T-422/03 R, Recueil, str. II-469, točka 65). Niti trditve tožečih strank v teh okoliščinah ne morejo dokazati, da je škoda, ki naj bi jo Cheminovi A/S povzročila izpodbijana uredba, velika.

118

V zvezi s škodo, ki naj bi jo povzročil odvzem pravic do varovanja podatkov, ki jih domnevno zagotavlja člen 13 Direktive, je treba ugotoviti, da tožeče stranke v predlogu za izdajo začasne odredbe niso v številkah navedle tega dejavnika škode, ki naj bi nastala zaradi nevključitve malationa v Prilogo I k Direktivi, ne da bi navedle, da taka navedba v številkah ni mogoča. Tako se mora tudi trditev v zvezi z varovanjem podatkov zavrniti.

119

Iz navedenega izhaja, da se nobeden od navedenih elementov, ki bi dokazali, da je škoda, ki naj bi jo utrpela Cheminova A/S, velika, ne more sprejeti.

120

Poleg tega mora biti ta škoda, ki je ocenjena na približno manj kot 1 % prometa skupine Cheminova (glej točko 108 zgoraj), še predmet odbitkov, saj so tožeče stranke priznale, da bi lahko del svoje prodaje izdelkov na osnovi malationa nadomestile s prodajo drugih izdelkov, ki jih proizvajajo ali za katere imajo dovoljenje, da jih tržijo, pri čemer so natančno navedle, da bi lahko [zaupno] % izgubljene porabe v Španiji ponovno pridobile s prodajo nadomestnih izdelkov, ki so v asortimentu tožečih strank.

121

Te ugotovitve dajejo zadostno podlago za ugotovitev, da bi škoda, ki naj bi jo Cheminovi A/S povzročila izpodbijana uredba, vsekakor znašala precej manj kot 1 % prometa skupine Cheminova in se zato ne bi moglo šteti, da je velika, ne da bi bilo sploh nujno določiti vsakega od nadomestnih izdelkov in odbitke, ki morajo biti izvedeni, kar bi bilo sicer nemogoče storiti brez številk, ki se nanašajo le na Cheminovo A/S.

122

Te ugotovitve ne izpodbija ocena celote dejanskih okoliščin, ki so jih navedle tožeče stranke, zlasti okoliščina, da je Cheminova A/S leta 1968 začela proizvajati malation pod znamko Fyfanon®™, da je leta 1991 postala glavni proizvajalec malationa, da je bila tako prisotna na trgu malationa približno 40 let in da ima registracije za trženje fitofarmacevtskih izdelkov na osnovi malationa za številne uporabe v desetih državah članicah Skupnosti. Teh ugotovitev, ki se nanašajo na zgodovino, se namreč ne da upoštevati, saj ne razkrivajo nikakršnih ekonomskih in finančnih številskih podatkov, ki bi se lahko upoštevali pri ocenitvi škode, ki bi lahko utemeljila izdajo začasne odredbe.

123

Poleg tega tožeče stranke pravno zadostno niso dokazale, da se lahko škoda, približno ocenjena zgoraj, šteje za nepopravljivo.

124

Glede tega zadostuje ugotoviti, da čeprav tožeče stranke trdijo, da tvegajo izgubo tržnih deležev in sloves, ki so ga v Skupnosti pridobile z malationom, jim pravno zadostno ni uspelo dokazati, da Cheminova A/S nikakor ne bi mogla ponovno pridobiti tega slovesa in teh izgubljenih tržnih deležev, če bi bila izpodbijana odločba v postopku v glavni stvari razglašena za nično. Na podlagi vsebine spisa za izdajo začasne odredbe namreč ni mogoče sklepati, da bi bile te izgube nenadomestljive in da malation ne bi mogel ponovno doseči svojega prejšnjega položaja.

125

Na eni strani tožeče stranke same poudarjajo, da bo s tehničnega vidika nemogoče dobiti nadomestilo za malation, ki bi bilo popolno in brez pomanjkljivosti. Na drugi strani poudarjajo, da je ena glavnih prednosti malationa širok spekter delovanja in da se kmetovalcu lahko proda po sorazmerno nizki ceni. Nazadnje so izrecno opozorile na izjave treh organov, ki zastopajo njihove stranke v Evropi in ki poudarjajo pomen malationa, njegovo nepogrešljivost v paleti kemičnih sredstev, namenjenih boju proti škodljivim insektom in proti razvoju odpornosti, ter usodne ekonomske posledice nevključitve malationa v Prilogo I k Direktivi.

126

Iz navedenega izhaja, da stranke tožečih strank očitno zelo cenijo značilnosti malationa in da popolno nadomestno sredstvo ne obstaja. To govori tudi o možnosti vrnitve malationa na trg, če izpodbijana odločba ne bi bila predmet odložitve izvršitve in če bi bila za nično razglašena s sodbo v glavni stvari.

127

To ugotovitev potrjujejo rezultati raziskave, ki je bila izvedena pri nekaterih izmed njihovih glavnih strank in ki se je nanašala na možnost povratka malationa na trg po novi odobritvi te snovi. Nobena od vprašanih strank namreč ni odločno izključila vseh možnosti, da bi malation ponovno pridobil izgubljene tržne deleže.

128

Glede tega je treba navesti, da je ena od devetih strank brez pridržkov sprejela možnost vrnitve malationa na trg. Čeprav je druga stranka izjavila, da je videti taka vrnitev težavna, ker bi trg deloma prevzela druga sredstva, dokazno moč tega odgovora oslabi dejstvo, da ga je posredovala tožeča stranka Lodi, ki bi jo težko šteli za objektiven vir informacij, saj prav v okviru tega postopka zatrjuje, da je nemogoče, da bi malation ponovno dosegel svoj prejšnji položaj. Tretja stranka je odgovorila, da bi si bilo težko predstavljati, da bi kmetovalci ponovno uporabili malation, če bi bili nadomestni izdelki glede učinkovitosti in cene primerljivi z malationom. Kljub temu je ta stranka navedla, da bi ponovno prodajala malation, če bi se ta vrnil na trg. Druge stranke so predvidele vrnitev malationa na trg pod pogoji, vezanimi na učinkovitost sredstva in na konkurenčnost njegove cene.

129

Vendar tožeče stranke niso trdile, da je malation manj učinkovit kot nadomestni izdelki, ki bodo zaradi izpodbijane odločbe prevzeli izgubljene tržne deleže. Kar ponovno zadeva ceno, so tožeče stranke same navedle sorazmerno visoko profitno maržo pri nekaterih od svojih izdelkov na osnovi malationa, in sicer [zaupno] %, na podlagi katere bi lahko znižale cene, s čimer bi podprle ponovno vključitev teh sredstev na trg.

130

Iz navedenega izhaja, da čeprav je ponovna osvojitev tržnih deležev, izgubljenih zaradi izpodbijane odločbe, lahko precej veliko ekonomsko in finančno breme, taka vrnitev na trg, vključno s ponovno vzpostavitvijo slovesa malationa, ni videti nemogoča (v tem smislu glej sklep z dne 30. junija 1999 v zadevi Pfizer Animal Health proti Svetu, naveden v točki 100 zgoraj, točke od 161 do 165).

131

Škoda, ki naj bi jo zaradi izpodbijane odločbe utrpela Cheminova A/S, se tako ne bi mogla šteti za nepopravljivo, ne da bi bilo treba preučiti druga vprašanja, predvsem glede nadomestljivosti, ki so bila navedena v zvezi z nujnostjo.

132

Iz vseh navedenih ugotovitev izhaja, da tožeče stranke v sedanjem stanju ne dokazujejo, da bi Cheminova A/S utrpela veliko in nepopravljivo škodo, če zahtevani odložitvi izvršitve ne bi bilo ugodeno.

133

Predlog za izdajo začasne odredbe se mora zaradi neobstoja nujnosti zavrniti, ne da bi bilo treba preučiti, ali so izpolnjeni drugi pogoji za odobritev odložitve izvršitve.

Iz teh razlogov je

PREDSEDNIK SODIŠČA PRVE STOPNJE

sklenil: